eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Srce in žilje » Druge bolezni srca in žilja » Presaditev srca

Presaditev srca

Ali vas čaka presaditev srca?

Če že čakate na presaditev srca ali pa jo je vaš kardiolog omenil kot eno od možnosti nadaljnjega zdravljenja vaše bolezni, se vam gotovo postavljajo številna vprašanja in porajajo številne skrbi. Prav gotovo takšnega zapleta v svojem življenju niste pričakovali, zato se verjetno sprašujete o marsičem.

  • Kako je do tega prišlo?
  • Zakaj se to dogaja ravno meni?
  • Kaj sedaj?
  • Kako naprej?

To je povsem normalen način soočanja z nepričakovanimi in neprijetnimi novicami. Verjetno vas najbolj obremenjuje občutek, da lahko le nemočno čakate. Vendar je to daleč od resnice. Med pripravo na presaditev srca lahko sami naredite veliko pomembnih korakov. Najpomembnejša sta gotovo pozitiven pristop k problemu in pripravljenost na aktivno sodelovanje z medicinsko ekipo, ki vas bo spremljala do presaditve srca in po njej. Ključno je, da o svoji bolezni, o presaditvi in življenju s presajenim srcem dobite čim več podatkov. Informiranost bolnikov je eden od ključnih elementov, ki zagotavljajo končni uspeh presaditve.

Pomembne informacije o srcu in njegovem delovanju

Kako deluje srce?

Srce je mišica, velika približno kot lastnikova pest. Njegova glavna naloga je črpanje krvi po telesu, s čimer zagotavlja prenos kisika in hranilnih snovi do tkiv in organov. Iz njih kri odnaša odpadne, odvečne in strupene snovi, ki nastajajo pri celični presnovi in se iz telesa izločijo skozi ledvice, jetra in pljuča. Srce leži za prsnico v levi polovici prsnega koša in je sestavljeno iz štirih votlin: dveh preddvorov in dveh prekatov. V desni preddvor se stekata zgornja in spodnja zbiralna vena (žili dovodnici), v levega pa štiri pljučne vene. Iz desnega prekata izhaja pljučna arterija (žila odvodnica), iz levega pa aorta ali glavna odvodnica. Zdravo srce vsak dan utripne približno 100.000-krat in prečrpa približno 7400 litrov krvi.

Kaj se zgodi, ko srce ne deluje pravilno?

Srčno mišico lahko poškodujejo najrazličnejše bolezni. Najpogostejše med njimi so koronarna bolezen (najhujša oblika je srčni infarkt), primarne bolezni srčne mišice (kardiomiopatije), bolezni srčnih zaklopk, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in prirojene srčne napake. Redkeje je srčna mišica prizadeta v sklopu sistemskih bolezni, kot so amiloidoza, sarkoidoza in hemokromatoza, ter zaradi kemoterapije ali obsevanja v sklopu zdravljenja nekaterih malignih obolenj. Večina naštetih bolezni traja več let, preden pride do pomembne okvare srčne mišice.

Kdaj je potrebna presaditev?

Za presaditev srca se odločimo pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem (srčna mišica je že močno in trajno okvarjena), kadar so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja z zdravili oz. kirurškega zdravljenja.

Pri napredovali odpovedi srca se navadno pojavijo naslednji simptomi:

  • težko dihanje (zlasti leže),
  • upad telesne zmogljivosti,
  • utrujenost,
  • otekanje okončin (edemi),
  • zmedenost,
  • žeja (hujše, kot je srčno popuščanje, hujša je žeja).

Merila za uvrstitev na čakalno listo za presaditev srca so:

  • napredovalo srčno popuščanje (funkcijski razred III ali IV po klasifikaciji NYHA),
  • pogoste hospitalizacije zaradi poslabšanja bolezni srca,
  • test hoje (bolnik v 6 minutah prehodi manj kot 300 metrov),
  • zmanjšana maksimalna poraba kisika.

Za bolnike, ki izpolnjujejo ta merila, je presaditev srca pomembna možnost zdravljenja.

Oblike presaditev

Poznamo dve zelo različni metodi presaditve srca, ortotopno in heterotopno.

Ortotopna presaditev je veliko pogostejša. Prejemnikovo srce nadomestimo z dajalčevim. Ko kirurška ekipa odvzame dajalčevo srce, mora biti presajeno najkasneje v 4 urah.

Heterotopna presaditev je zelo redka. Prejemnikovega srca ne odstranimo, ampak dajalčevo srce prišijemo ob prejemnikovo in ga s tem razbremenimo. Ta metoda pride v poštev le pri omejeni skupini bolnikov (npr. pri bolnikih z reverzibilno zvišanim tlakom v pljučnem žilju).

Po zadnjih podatkih Mednarodnega združenja za presaditev srca in pljuč (ISHLT) je enoletno preživetje po presaditvi srca pri moških 86-odstotno, pri ženskah pa 85-odstotno. Triletno preživetje za oba spola je približno 75-odstotno.

Kazalo članka