Rehabilitacija bolnika

Rehabilitacija bolnika

Kaj je rehabilitacija?

Rehabilitacija srčno-žilnega bolnika obsega različne medicinske storitve, s pomočjo katerih bolnik po končanem bolnišničnem zdravljenju ponovno vzpostavi telesno, duševno in socialno ravnovesje ter se kar najhitreje spet zadovoljivo vključi v družinsko in delovno okolje.

Ker so bolezni srca in žilja kronične, se je pomembno zavedati, da se rehabilitacija nikoli ne konča, ampak traja do konca življenja. Z boleznijo se je treba čim prej naučiti živeti, torej ustrezno prilagoditi življenjski slog.

Prav zato je eden od glavnih ciljev rehabilitacije spodbuditi bolnika, da tudi v domačem okolju skrbi za zdrav način življenja. Redna telesna aktivnost, pravilno prehranjevanje in uspešno obvladovanje stresa pomembno zmanjšujejo možnost razvoja ali poslabšanja bolezni srca in žilja.

Eden od pomembnejših ciljev rehabilitacije je dosežen, ko bolnik razume, da je le on sam tisti, ki lahko vpliva na povečanje telesnih zmogljivosti, zmanjšanje števila srčno-žilnih zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.

Za koga je primerna?

Rehabilitacija je primerna za vse srčno-žilne bolnike, ki:

  • so preboleli srčni infarkt ali ponovni srčni infarkt,
  • so jim srčne arterije z operacijo razširili z žilno opornico ali brez nje,
  • imajo stabilno angino pektoris, motnje srčnega ritma, različne oblike bolezni srčne mišice ipd.,
  • so imeli operativni poseg na srcu (premostitvena operacija srčnih žil, zamenjava srčnih zaklopk, operacija prirojene srčne napake, presaditev srca),
  • so prestali operacijo večjih perifernih arterij na nogah ali vratu ali operacijo trebušne aorte.

Kakšni so njeni učinki?

Učinki, ki jih z rehabilitacijo želimo doseči, so:

  • višji prag občutljivosti za bolečino v prsih,
  • manj dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete,
  • boljša telesna zmogljivost,
  • boljša duševna stabilnost in motiviranost,
  • manjša umrljivost,
  • manj bolnikov s ponovnim srčnim infarktom,
  • manj zapletov, ki so posledica srčno-žilnih bolezni,
  • čim hitrejša in čim bolj kakovostna vključitev bolnika v družinsko in delovno okolje.

Kaj vključuje?

O kakovostni rehabilitaciji govorimo, kadar je prilagojena posamezniku, je celovita (telesna, psihološka in socialna) in traja neprekinjeno do konca življenja.

Takšna rehabilitacija je timsko delo zdravnika kardiologa, medicinske sestre, fizioterapevta, maserja, strokovnjaka za prehrano in kliničnega psihologa ter zajema naslednja področja:

  • telesno vadbo,
  • ostale metode fizikalne terapije (ščetkanje, delna ročna masaža, presoterapija, elektroterapija),
  • psihoterapijo,
  • prehrano,
  • izobraževanje o bolezni in postopkih za njeno izboljšanje.

Telesna vadba

Ne glede na vrsto srčno-žilne bolezni osrednje mesto v programu rehabilitacije predstavlja telesna vadba. Dobro vpliva na krvni obtok, predvsem pa zaradi vpliva na dejavnike tveganja zmanjšuje možnost nadaljnjega razvoja aterosklerotičnih sprememb (znižuje krvni tlak, pozitivno vpliva na presnovo maščob in sladkorja, zmanjšuje telesno težo, negativen vpliv stresa in potrebo po kajenju).

Telesna vadba je skrbno načrtovana in nadzorovana. Začne se z ogrevalnimi vajami, ki trajajo od 10 do 15 minut, in nadaljuje z individualno prilagojeno intervalno vadbo na kolesu, ročnem ergometru ali tekočem traku. Konča se s sprostitvenimi vajami.

Pred začetkom vadbe vsak bolnik opravi ustrezen obremenitveni test. Zdravnik tako ugotovi, koliko napora lahko zdrži bolnikovo srce. Na podlagi rezultata določi intenzivnost vadbe, in sicer na stopnji od 60 do 75 % maksimalne obremenitve ali pri 70 do 85 % maksimalnega srčnega utripa. Tako vsak bolnik dobi natančno opredeljeno obremenitev, ki jo pri redni telesni vadbi zmore brez večjega tveganja za poslabšanje bolezni. Ves čas vadbe poteka nadzor delovanja srca (spremljanje EKG-ja), ki zdravniku omogoča aktivno opazovanje in ustrezno prilagajanje stopnje obremenitve glede na spremembe.

Kondicijske vaje in telesna aktivnost med okrevanjem (PDF, 742 KB)

Hitra hoja, kolesarjenje

Ena najbolj enostavnih in za vsakdanje življenje najprimernejših oblik telesne vadbe je hitra hoja. To je hoja, ki je hitrejša od 60 korakov na minuto po ravnem. Priporočljivo je začeti počasi in hitrost postopoma stopnjevati do stopnje bolnikove obremenitve, opredeljene z obremenitvenim testom.

Nato poskušamo obremenitev čim dlje obdržati v območju varnega srčnega utripa (pri 70 do 85 % maksimalnega srčnega utripa, doseženega pri obremenitvenem testu). Če se pojavijo utrujenost ali druge težave, naj bolnik počiva ne glede na število srčnih utripov. Ko je dosežen bolnikov maksimalni varni srčni utrip, obremenitev prekinemo za 2 do 3 minute. Podobno velja za kolesarjenje. Za nekatere skupine srčnih bolnikov sta primerna tudi strokovno nadzorovana in prilagojena aerobika in fitnes.

Plavanje

Plavanje kot oblika rehabilitacije zahteva nekoliko več previdnosti. Upoštevati je treba obremenitve telesa pri gibanju v vodi in različne vplive temperature vode. Za srčno-žilne bolnike je najprimernejša temperatura med 28 °C in 34 °C, saj pozitivno vpliva na sprostitev mišic. Temperature nad 35 °C vplivajo na zvišanje bolnikovega srčnega utripa in krvnega tlaka že v mirovanju, zato niso primerne. Odločitev o tej vrsti vadbe je zato individualna.

Poleg trenutnega kliničnega stanja in bolnikovih funkcionalnih sposobnosti je treba upoštevati tudi celoten potek srčne bolezni od zdravljenja v bolnišnici do prihoda v zdravilišče.

Ostale metode fizikalne terapije

Poleg telesne vadbe so za rehabilitacijo zelo pomembne tudi ostale metode fizikalne terapije, saj veliko pripomorejo k pozitivnemu učinku rehabilitacijskega procesa v zdravilišču. Zaželeno je, da jih bolnik opravi pred začetkom vadbe.

Ščetkanje in delna ročna masaža pomagata pri psihofizični sprostitvi.

Presoterapija se izvaja z nadtlakom. Izboljšuje prekrvitev in oskrbo tkiv s kisikom, telo pa globinsko očisti odpadnih produktov presnove in odvečnih tekočin. Obsega različne terapevtske posege (intermitentna kompresijska terapija, pulzirajoča vakuumska masaža), ki pozitivno vplivajo na krvni obtok v arteriolah, kapilarah in venulah ter zmanjšujejo zastajanje tekočine v telesu.

Pri elektroterapiji se lahko uporablja galvanska kopel. Pri njej se izkorišča vpliv šibkega električnega toka v vodi, kar vpliva na sprostitev mišic. Ostale vrste elektroterapije krepijo oslabele mišice in živce, izboljšujejo pretok krvi in limfe v telesu ter lajšajo bolečino v različnih delih telesa.

Psihoterapija

Potek bolezni srca in žilja ter okrevanje sta za bolnika pogosto precejšnje duševno breme, saj ga kar naprej spremljata strah pred ponovnim akutnim srčnim dogodkom in negotovost glede sprememb, ki jih mora nenadoma vnesti v svoj življenjski slog.

To vodi predvsem v anksioznost (tesnobnost, strah), depresijo, spremembe v reakciji vegetativnega živčevja, prisotni pa so tudi občutek družbene izoliranosti, težave z motivacijo, koncentracijo in spominom, napetost in nemir, težave s spanjem in spolne težave.

Ker lahko vse navedene težave zelo negativno vplivajo na rezultate rehabilitacije, jih je treba poskušati zmanjšati. Klinični psiholog s pogovorom, vprašalniki, sprostitvenimi vajami, avtogenim treningom in začetno psihoterapijo poskuša zmanjšati anksioznost in depresivnost ter bolnika tako motivirati za izvajanje rednega programa rehabilitacije in bolj kakovosten način življenja.

Tako se bolnik uči obvladovanja stresa, ki je nemalokrat kriv za vsa našteta stanja.

Prehrana

Eden od osnovnih vzrokov nastanka bolezni srčnih in drugih krvnih žil je ateroskleroza, ki je med drugim posledica povečanih vrednosti maščob v krvi (holesterol, trigliceridi). Zato ima prehrana pomembno vlogo tako pri rehabilitaciji kot v nadaljnjem življenju.

Prehrana v procesu rehabilitacije vključuje različne varovalne menije, ki vsebujejo manj maščob (zlasti nasičenih maščob živalskega izvora), sladkorja in soli ter več zaščitnih snovi, kot so vlaknine, vitamini in rudnine. Jesti je treba čim več sadja, zelenjave in žit brez umetnih dodatkov ter se izogibati mastnim jedem in čezmernemu pitju alkohola, saj ga telo predeluje podobno kot maščobe.

S pravilno prehrano se bolniki srečajo tudi v sklopu izobraževalnih aktivnosti. V praktičnih delavnicah se ne poučijo zgolj o izbiri zdravih živil, sestavi jedilnikov in pravilnih načinih priprave hrane, ampak pod mentorjevim nadzorom tudi sami zase skuhajo najprimernejši obrok. Takšno učenje kuhanja je ključnega pomena, saj največ napak naredimo prav pri pripravi hrane. Če že izberemo zdrava živila, nam jih uspe uničiti z neprimernim cvrtjem in pečenjem pri previsokih temperaturah.

Izobraževanje

Poznavanje bolezni in postopkov za njeno izboljšanje je ključnega pomena za uspešno izvajanje rehabilitacije do konca življenja. Čeprav bolnik ne more vplivati na vse dejavnike tveganja (npr. na genske), lahko pri mnogih veliko stori sam (kajenje, zvišana krvni tlak in krvne maščobe, debelost, stres, telesna neaktivnost).

Proces rehabilitacije zato vključuje predavanja in delavnice, ki bolniku omogočijo, da čim temeljiteje spozna naravo svoje bolezni in številne dejavnike tveganja, ki povečujejo nevarnost ponovitve bolezni.

Teme predavanj so naslednje: pomen zdravil za srčne bolnike, koristni nasveti kot pomoč pri zdravljenju bolezni srca in žilja, prehrana pri boleznih srca in žilja, bolečine v prsnem košu, dejavniki tveganja za aterosklerozo, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, kognitivno-vedenjska terapija, telesna aktivnost za srčne bolnike.

Pri izobraževanju so zelo dobrodošli tudi družinski člani, saj so bolniku lahko v veliko oporo. Če so ustrezno ozaveščeni, lažje spremljajo njegov pogosto zelo tvegan način življenja.

Motivacija je že pol rehabilitacije

Kako pomemben element rehabilitacije je motivacija, se pokaže šele pri bolniku, ki je brez motivacije.

Tak bolnik vse nadaljnje življenje živi v strahu pred morebitnimi bolezenskimi zapleti, ne pozna svojih zmogljivosti in ne ve, da je njegovo dobro počutje v precejšnji meri odvisno od njega.

Motiviran bolnik se zaveda, da je samo on tisti, ki lahko vpliva na povečanje telesnih zmogljivosti, zmanjšanje števila zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.

Terme Šmarješke Toplice

Terme Šmarješke Toplice so eno najsodobnejših slovenskih termalnih zdravilišč in eden vodilnih centrov za preventivo ter rehabilitacijo bolnikov z boleznimi srca in žilja. Z bogatim strokovnim znanjem, najsodobnejšo medicinsko opremo in prijaznim osebnim pristopom gostu pomagajo in mu svetujejo na poti do ozdravitve in boljšega telesnega počutja.

Ponujajo tudi najrazličnejše preventivne preglede. Ohranjanju zdravja in pravočasnemu odkrivanju bolezni so namenjene številne specialistične ambulante.

Premagovanju težav, ki danes najpogosteje otežujejo življenje sodobnega človeka (npr. prevelika teža, stres), pa so namenjeni tudi medicinski programi za hujšanje v centru Vitarium Spa&Clinique.

Več informacij
08 20 50 300
booking.smarjeske@terme-krka.si
www.terme-krka.si

Povzeto po knjižici Bolnik po srčnem infarktu, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.