eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Srce in žilje » Srčni infarkt » Nenadna srčna smrt

Nenadna srčna smrt

Bolezni srca in ožilja nedvomno predstavljajo poglaviten problem sodobne civilizacije in dandanes največ ljudi umre zaradi srčnega infarkta. Dobri preventivni ukrepi lahko sicer zmanjšajo pojavnost bolezni srca in ožilja, odpraviti pa jih ne morejo. Vsak laik se bo zato znašel v situaciji, ko bi lahko s pravilnim ravnanjem svojcu, prijatelju ali neznancu s srčnim infarktom lahko rešil življenje.

Kaj je srčni infarkt?

Srčna infarkt nastane, ker na enem izmed koronarnih plakov nepričakovano nastane razpoka, na njen pa krvni strdek, ki zapre svetlino prizadete koronarne arterije. Srčna mišica zato prične odmirati, v najhujšem primeru pa pride do nenormalnega prevajanje električnega impulza in srce se praktično „ustavi“. To najhujšo obliko srčnega infarkta imenujemo nenadna srčna smrt.

Nenadna srčna smrt - najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta

Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav. Nenadna srčna smrt največkrat nastopi zaradi tako imenovane prekatne fibrilacije, za katero je značilna povsem kaotična električna srčna aktivnost. Mehanična aktivnost srca, torej črpanje krvi po telesu, nenadoma povsem preneha in če ne ukrepamo takoj, se začne proces umiranja, ki v 5-10 minutah postane nepovraten. Ker do nenadne srčne smrti največkrat pride izven bolnišnice - v domačem okolju, na cesti ali v službi - so ob dogodku praviloma prisotni le laiki.

Pravilni ukrepi laika ob nenadni srčni smrti

1. Prepoznava znakov

Bolnik se, pogosto brez predhodnih znakov kot sta bolečina v prsih ali občutek nerednega bitja srca, nenadoma zgrudi. Na klic se ne odziva in ne moremo ga "zbuditi". Pogosto ima predvsem v začetku lahko tudi krče, kar lahko napačno ocenimo kot božjast-epileptični napad. Velikokrat ti bolniki v začetku tudi hropejo, kar lahko napačno ocenimo za "težko" dihanje.

2. Takojšnje obveščanje urgentne medicinske službe

Če posumimo na nenadno srčno smrt, moramo takoj obvestiti urgentno medicinsko službo. V ta namen pokličemo številko "112" in dispečerju kratko in jedrnato povemo kaj se je zgodilo.

3. Osnovno srčno oživljanje laikov

Vsak laik se bežno spominja osnovnega srčnega oživljanja, bodisi iz pouka v osnovni ali srednji šoli bodisi tečaja Rdečega križa pred vozniškim izpitom. Ker večina ljudi nikoli ni bila v situaciji, da bi morala resnično oživljati, in ker tega znanja redno ne obnavlja, povprečen laik le redko pravilno ukrepa v tej situaciji. Najboljši način, da si laik pridobi znanje o pravilnem ravnanju je obisk tečaja o postopkih osnovnega oživljanja.

Z osnovnim srčnim oživljanjem, ki ga izvajamo medtem, ko je urgentna medicinska ekipa na poti do bolnika, ustvarimo približno 20 % normalnega srčnega pretoka in s tem začasno vzdržujemo srce in centralni živčni sistem pri življenju. Lahko bi rekli, da za bolnika "kupimo" pomembne minute do prihoda urgentne ekipe, ki lahko edina ponovno vzpostavi delovanje srca. Vsak laik bi zato moral poznati osnovne postopke srčnega oživljanja, ki so v bistvu veliko bolj preprosti kot na primer delo z računalniki, gospodinjskimi aparati ali na primer vožnja avtomobila. Podatki na področju Ljubljane so pokazali, da le 20 % laikov ob prihodu medicinske ekipe izvaja osnovno oživljanje, in še to, žal pogosto, nepravilno. Če laik ni pripravljen dajati umetno dihanje "usta na usta" mora obvezno izvajati zunanjo masažo srca.

4. Čimprejšnja defibrilacija - elektrošok

Čimprejšnja defibrilacija ali laično »elektrošok« je edini poseg, ki lahko vzpostavi ponovno delovanje srca. Smatramo ga za najpomembnejšega. Z vsako minuto zamude do »elektrošoka« verjetnost preživetja pade za približno 10 %. V naših razmerah defibrilacijo trenutno lahko izvede le urgentna medicinska ekipa, saj je za prepoznavo te motnje ritma in pravilen poseg potrebno medicinsko znanje, ki ga laik nima. Da bi zmanjšali zamudi do defibrilacije, se uveljavljajo avtomatski zunanji defibrilatorji, ki s pomočjo Krke prihajajo tudi v slovenski prostor.

Avtomatski zunanji defibrilator je potrebno le namestiti na bolnika in vklopiti. Sam namreč prepozna motnjo srčnega ritma in po potrebi sproži elektrošok. Zelo pomembno je, da laika-reševalca vodi pri oživljanju z jasnimi zvočnimi navodili. Je torej kot »smart box«, ki bistveno poveča verjetnost preživetja bolnika. Ker je ravnanje s temi aparaturami zelo preprosto in ne presega nivoja znanja, ki ga laik lahko pridobi na tečaju osnovnega oživljanja, z njimi lahko ravnajo tudi laiki. Ti avtomatski zunanji defibrilatorji morajo biti nameščeni na mestih, kjer se zbira veliko ljudi - železniške in avtobusne postaje, letališča, kongresne in športne dvorane in celo v letalih. Tam je verjetnost, da bo nekdo doživel nenadno srčno smrt največja. Avtomatski defibrilatorji bi bili lahko nameščeni podobno kot javni telefoni, gasilski aparati, ali doma kot del stanovanjske opreme, podobno kot radio, televizija ali pralni stroj. Dosedanje izkušnje s temi aparati in njihovo uporabo s strani laikov v tujini so namreč zelo ugodne.

Sklep

Srčna kap je eden najpogostejših vzrokov umiranja v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Pri reševanju življenj je izobražen laik nepogrešljiv in usodnih napak na terenu, ki izvirajo iz neznanja, tudi sodobna bolnišnična medicina ne more več popraviti. Osnovno znanje o prepoznavanju in ukrepih pri srčni kapi zato sodijo v splošno izobrazbo vsakega laika. Avtomatski zunanji defibrilatorji, ki postopoma prihajajo v slovenski prostor, pa nedvomno pomenijo pomembno nadgradnjo pri srčnem oživljanju s strani laikov.

Avtor:
prof. dr. Marko Noč, dr. med.
Center za intenzivno interno medicino
SPS Interna klinika
Univerzitetni klinični center
Zaloška 7
1000 Ljubljana
marko.noc@mf.uni-lj.si

Defibrilacija

Praktična uporaba defibrilatorja za neprofesionalce in projekt izobraževanja

dr. Tom Ploj, dr. med.

S prenehanjem delovanja srca se popolnoma ustavi »dobava« kisika vsem organom telesa. Najbolj občutljivi za pomanjkanje kisika so možgani, ki lahko že v nekaj minutah utrpijo nepopravljive poškodbe. Tudi, če reševalcem kasneje uspe povrniti življenske funkcije, pogosto ostanejo hude okvare v delovanju možganov. Te lahko pomenijo trajno invalidnost, v najslabšem primeru se bolniki niti ne zbudijo več iz nezavesti.

Zelo pogost vzrok srčnega zastoja je huda aritmija, ki ustavi srce – t. im. fibrilacija prekatov. Z ritmičnim pritiskanjem na prsni koš – zunanjo srčno masažo – lahko sicer »ročno« poganjamo nekaj krvi po telesu, aritmije pa s tem ne moremo prekiniti. To lahko naredimo le s sunkom električnega toka - s pomočjo naprave, ki jo imenujemo defibrilator. Verjetnost, da bo električni sunek prekinil aritmijo in spet pognal srce je tem večja, čim hitreje ga uporabimo. Cilj je, da defibrilacijo izvedemo v manj kot 5 minutah od srčnega zastoja.

Razvoj tehnike je omogočil izdelavo defibrilatorjev, ki so toliko avtomatični, da jih lahko uporabljajo tudi ljudje brez medicinske izobrazbe. Naprava samodejno prepozna srčni ritem in v primeru prekatne fibrilacije odmeri električni sunek, nato pa oceni uspeh. Uporabniku pomaga tudi z zvočnimi (govornimi) nasveti in ga v primeru neuspešne defibrilacije vzpodbuja, da izvaja temeljne postopke oživljanja. Naprave, ki bodo nameščene na javnih mestih v okiru Krkine donacije govorijo v slovenskem jeziku in navodila tudi izpišejo na zaslon.

V primeru, da se človek nenadoma zgrudi in obleži je potrebno preveriti odsotnost znakov življenja:

  • ne odziva se na klic, tudi če ga obzirno stresemo;
  • ne naredi normalnega vdiha med nekaj sekundnim opazovanjem;
  • ni znakov krvnega obtoka (ni dihanja, kašljanja, premikanja).

Če smo glede posameznega znaka v dvomih, ravnamo kot da ni prisoten.

Kadar znaki življenja niso prisotni, moramo najprej nemudoma poklicati pomoč na tel. številko 112 (na to bo opozarjal tudi napis na zidnih omaricah Krkinih defibrilatorjev). Če je defibrilator v neposredni bližini, ima njegova uporaba prednost pred ostalimi postopki oživljanja. V primeru, da mora nekdo ponj, začne drugi reševalec s temeljnimi ukrepi ABC (sprostitev dihalnih poti, umetno dihanje in masaža srca). Čim prinesemo defibrilator do prizadetega, ravnamo tako:

  • odpremo in vključimo defibrilator
  • sledimo govornim navodilom:
    • Prilepimo samolepilni elektrodi na golo kožo.
    • Odmaknemo se od prizadetega, žic in defibrilatorja. (Dotik s prizadetim ali premikanje žic povzroča motnje, ki otežijo ali onemogočijo avtomatično analizo električne aktivnosti srca.)
    • Po govornem navodilu pritisnemo tipko za električni sunek. Ob pritisku tipke se nihče ne sme dotikati prizadetega!

Električni sunek vzdraži tudi druge mišice telesa in prizadeti običajno rahlo trzne. Sunku sledi ponovna analiza. Kadar defibrilacija ne uspe, svetuje naprava še drugi in po potrebi tretji sunek. Nato daje navadila za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Defibrilatorji Krkine donacije imajo elektrode z jasno označenim mestom, na katerega je potrebno pritiskati za optimalno srčno masažo. Na tem mestu je vgrajeno tipalo, s pomočjo katerega naprava nadzira učinkovitost masaže. Po potrebi nam svetuje, da pritiskamo močneje in nas z zvočnimi signali vodi k optimalni hitrosti. Če je masaža dobra, nas naprava o tem obvesti. Avtomatično se meri tudi čas in po eni minuti osnovnega oživljanja dobimo ponovno opozorilo, da se odmaknemo od prizadetega. Ponovi se analiza električne aktivnosti srca in po potrebi ciklus treh električnih sunkov.

V primeru, da naprava zazna tak srčni ritem pri katerem defibrilacija ne pomaga, svetuje oceno prizadetega (zavest, dihanje, znaki krvnega obtoka). Če teh znakov življenja ni, nam do prihoda reševalcev z nasveti pomaga pri temeljnih postopkih oživljanja.

Izobraževanje neprofesionalcev za uporabo avtomatičnega defibrilatorja

Izkušnje iz tujine kažejo, da je pri uvedbi javno dostopne defibrilacije nabava in namestitev defibrilatorjev organizacijsko (in morda tudi finančno) lažji del projekta. Da bo sistem učinkovito deloval je potrebno še izobraževanje. Ciljna skupina so predvsem zaposleni v okoljih, kjer so defibrilatorji nameščeni. Tuje izkušnje kažejo, da so tudi za medicinsko neizobražene ljudi dovolj že enodnevni (npr. 4 urni tečaji). Zelo pomembno pa je, da se izobraževanja ponavljajo – izkaže se, da je za vzdrževanje ustreznega nivoja znanja potrebno organizirati osvežitveni tečaj na 1 leto (ali največ 2 leti). Na ta način se v tečaje sproti vključijo tudi na novo zaposleni.

V okviru Krkine donacije bomo organizirali dvourne tečaje za 50 zdravstvenih delavcev (zdravnike in medicinske sestre) iz oddaljenih zdravstevnih domov oz. postaj, ki defibrilatorjev doslej niso imeli. Glavnina izobraževanja pa bo namenjena zaposlenim v okoljih, kjer bodo nameščeni javno dostopni defibrilatorji za laike- predvideno je izobraževanje za 250 ljudi. Zanje bo organiziran 5 uri tečaj, ki bo poleg uporabe defibrilatorja vključeval tudi temeljne postopke oživljanja. Pouk bo predvsem praktičen, na lutkah in s pomočjo demonstracijskih defibrilatorjev, ki so povsem enaki pravim. Potekal bo v majhnih skupinah (do 10 tečajnikov z enim inštruktorjem). Voditelji tečajev imajo inštruktorsko licenco Evropskega sveta za reanimacijo. Tečaj se bo zaključil z individualnim praktičnim preiskusom znanja.

V okviru Sveta za reanimacijo bo potekalo spremljanje morebitne uporabe javno nameščenih defibrilatorjev iz te donacije. Odgovornim osebam in morebitnim uporabnikom pa bodo na voljo tudi strokovni nasveti ob morebitnih vprašanjih ali težavah. V ta namen je bil odprt elektronski naslov defibrilator@kclj.si, v nujnih primerih pa bodo lahko tudi po telefonu poklicali na Center za intenzivno interno medicino.

Lokacije, kjer so nameščeni avtomatski defibrilatorji

  1. Lekarna Ljubljana, Centralna lekarna, Tromostovje, Prešernov trg 5 - 320.000 obiskovalcev na leto
  2. Lekarna Ljubljana, Lekarna Miklošič, Miklošičeva cesta 24 - 200.000 obiskovalcev na leto
  3. Zasebna lekarna Bizjak BTC, hala A, Ljubljana - 145.000 obiskovalcev na leto
  4. Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana - 450.000 obiskovalcev na leto
  5. Hala Tivoli, Celovška cesta 25, Ljubljana - 500.000 obiskovalcev na leto
  6. Zveza koronarnih društev Slovenije, Štepanjsko nabrežje 38, Ljubljana - 1.800 članov in 120 vaditeljev
  7. Medicinska fakulteta Ljubljana, Korytkova 2 - 10.000 obiskovalcev na leto
  8. Lekarna Maribor Center, Gosposka ul 9 - 135.000 obiskovalcev na leto
  9. Europark Maribor: Lekarna v Europarku (1 defibrilator), Pobreška cesta 18, Maribor - 25.000 obiskovalcev na leto; informacijska pisarna Europarka (1 defibrilator) in Telekomov center Maribor Europark (1 defibrilator)

10. Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Pomurje, Partizanska cesta 12, Maribor - 1.200 članov ter 20.000 udeležencev na srečanjih in pohodih

11.Lekarna Ptuj, Trstenjakova ul. 9 - 230.000 obiskovalcev na leto

12.Lekarna Piran, Tartinijev trg 4 - 50.000 obiskovalcev na leto

13. Gasilska zveza občine Radovljica, Gorenjska cesta 31, Radovljica - združuje 14 društev s 1.200 član

14. Društvo za zdravje srca in ožilja za Dolenjsko in Belo Krajino, Glavni trg 10, Novo mesto - 1.337 članov ter 2.000 udeležencev na srečanjih in pohodih

15. Krka Novo mesto, Šmarješka cesta 6, poslovna stavba - 350 zaposlenih in 2.500 obiskovalcev na leto

16. Krka Novo mesto, Šmarješka cesta 6, proizvodna stavba - 1.200 zaposlenih in 2.500 obiskovalcev na leto

17. Krka Ljubljana, Dunajska c. 65 Ljubljana - 250 zaposlenih in 6.500 obiskovalcev na leto

18. Krka Ljubljana – v uporabo strokovnim sodelavcem za udeležbe na strokovnih srečanjih zdravnikov, farmacevtov in ostalih zdravstvenih delavcev po Sloveniji

19. Železničarsko športno društvo Ljubljana, Milčinskega 2, Ljubljana

prof. dr. Marko Noč, dr. med., Center za intenzivno interno medicino, SPS Interna klinika
Univerzitetni klinični center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, marko.noc@mf.uni-lj.si