eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Zdravje in dobro počutje » Vitamini in minerali » Vitamini » Koliko vitaminov poznamo

Koliko vitaminov poznamo?

Vitamin D

Skrivnostni vitamin D se je izkazal za hormon. Vitamin D je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, in sicer s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Že 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu 2- do 3-krat na teden zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti.

O vitaminu D so govorili kot o vitaminu, ki ga ustvarja svetloba. Njegovo drugo ime je kalciferol, kar pomeni nesoč kalcij. Vitamin D izpolnjuje veliko nalog v telesu in v zadnjih letih so se razkrile nove možnosti njegovega biološkega delovanja.

Zgodovina vitamina D

Zaradi pomanjkanja tega vitamina so trpeli že naši predniki, o čemer pričajo izkopane kosti, na katerih so ohranjene sledi avitaminoze D – rahitis. Prvi znanstveni opis te bolezni so predstavili angleški zdravniki.

Rahitis kot detektivka

Leta 1650 je izza zidov univerze v Cambridgeu izšel traktat o rahitisu. Vendar pa so bili v njem opisani samo simptomi bolezni, ne pa tudi zdravljenje. Počasi so se angleški zdravniki vse bolj seznanjali z boleznijo. Ne da bi poznali vzroke bolezni, so jo zdravili z ribjim oljem. Minilo je kar nekaj časa, preden so uspeli premagati skeptičnost širokega kroga znanstvenikov in zdravnikov do tako preprostega sredstva, kot je ribje olje, s katerim so si še nedavno mazali čevlje.

Kje je vzrok?

Vzrok za bolezen pa je bil še dolgo časa zavit v temo. Tančica skrivnosti se je dvignila, ko so našli povezavo med pogostostjo rahitisa in geografijo. Rahitisa je bilo veliko več na severu, kjer je malo sončnih žarkov, kot na sončni Italiji, kjer se je bolezen redko pojavila. Rahitis je razsajal med revnim prebivalstvom, ki so živeli v prenaseljenih kvartalih, v kletnih prostorih ozkih in večno temnih uličic.

Začetki zdravljenja

Leta 1919 je nemški zdravnik Gulchinski objavil članek o uspešnem zdravljenju z gorskim soncem. Otroke je zdravil s kremenovo svetilko. Novi način zdravljenja se je hitro razširil.

Rahitis so potem zdravili na dva povsem različna načina: z ribjim oljem in ultravijoličnimi ali sončnimi žarki. Znanstveniki so tako imeli o čem razmišljati.

Nekateri so menili, da rahitis nastane zaradi nezadovoljive prehrane in pomanjkanja življenjsko pomembne sestavine, ki je v njej. Drugi so trdili, da so vzrok za rahitis slabe higienske razmere, premalo sonca in čistega zraka.

Uganko je razrešilo naključje.

Angleška znanstvenika Hume in Smith sta v laboratoriju poskušala izzvati rahitis pri podganah, tako da sta jih imela v temi na posebni dieti brez dodajanja ribjega olja. Po seriji uspešnih poizkusov so bili začudeni, ko podgane nenadoma niso bile več rahitične. Analiza vseh podrobnosti je razkrila krivca za neuspeh. Krivo je bilo žaganje, ki je nekaj časa ležalo na soncu in so ga imele podgane za steljo.

Genialen pripetljaj, ko se je pod vplivom sonca v žagovini ustvarila protirahitična snov, podobna tisti v ribjem olju, pojasnjuje učinkovitost obeh protirahitičnih dejavnikov, svetlobe in maščobe, na osnovi enega samega mehanizma. Snov so poimenovali vitamin D.

Vitamin D danes

Iz zgodovinskih razlogov se vitamin D uvršča med vitamine, čeprav gre za hormon. (steroidna struktura, način delovanja). Vitamin D se obravnava kot prohormon z različnimi aktivnimi metaboliti, ki delujejo kot hormoni.

Najučinkovitejši obliki, ki se uporabljata v terapevtske namene sta vitamina D2 in D3 (ergokalciferol je antirahitična substanca, ki se pridobiva z ultravijoličnim sevanjem iz ergosterola, sterola v glivicah in kvasovkah in holekalciferol je živalskega porekla)

Zakaj vitamin D potrebujemo?

Vitamin D pospešuje absorbcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob.

Posledice in znaki pomanjkanja

Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže s hipokalciemijo, hipofosfatemijo, ali splošno demineralizacijo kosti, bolečinami v kosteh, spontanimi frakturami in oslabelostjo mišic. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacija.

Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosi, oziroma rahitis.

Povečane potrebe po vitaminu D

Nosečnost, dojenje, starejši ljudje, ki se premalo izpostavljajo soncu, pri ženskah, ki so bile nekajkrat zapovrstjo noseče. Povzročilo ga je pomanjkanje kalcija.

Naravni viri vitamina D so ribje olje, sardine, losos, tuna, mleko in mlečni izdelki.

Kazalo članka