eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Zdravje in dobro počutje » Vitamini in minerali » Vitamini » Koliko vitaminov poznamo

Koliko vitaminov poznamo?

Danes poznamo trinajst vitaminov, ki jih človeško telo nujno potrebuje.

Vitamin A

Tudi vitaminska abeceda se začenja na A. Vitamin A so vse spojine, ki imajo biološko aktivnost retinola. Poznamo tri oblike retinoidov: alkohole (retinol), aldehide (retinal) in kisline (retinojska kislina). Tisti karotenoidi, ki se pretvorijo v retinol, so provitamini A. Najaktivnejši med njimi je betakaroten. Vitamin A v telesu deluje lokalno in sistemsko. Lokalno delovanje je vezano predvsem na zaznavanje svetlobe, saj je retinol bistveni sestavni del vidnih pigmentov rodopsina in jodopsina, ki ju najdemo v čepkih in paličicah očesne mrežnice. Sistemsko delovanje vitamina A je slabše raziskano, sodeluje pa pri rasti in diferenciaciji epitelnega tkiva, rasti kosti in drugih tkiv, razmnoževanju in rasti embria ter spodbuja delovanje imunskega sistema.

Ali dobro razločite predmete, ko se začenja temniti? Ali se vaše oči hitro prilagodijo pri prehodu iz svetlega prostora v temnega?

Če je odgovor ne, vam primanjkuje vitamina A.

Ob tem lahkem in koristnem besedilcu bomo začeli pripoved o vitaminu A.

Zgodovina vitamina A

Vitamin A je odkril nemški znanstvenik Shtep leta 1909. Znanstvenik je opazoval mlade miši, ki so se normalno razvijale in rasle, dokler niso njihove hrane ekstrahirali s špiritom ali z etrom. To je naredilo prehranjevanje miši nezadostno, zato so prenehale rasti in so poginile.

Ekstrakcija ni spremenila sestave beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralnih soli, temveč je odstranjevala maščobne snovi, ki so lahko topljive v špiritu ali etru. Avtor raziskave je smrt živali pojasnil s pomanjkanjem lipoidov v hrani. Snov v lipoidih so sprva poimenovali »dejavnik rasti« ali »mastnotopen dejavnik A«, leta 1916 pa so mu nadeli ime vitamin A.

Kaj je karoten?

Znanstveniki so opazili, da so živali, ki trpijo zaradi pomanjkanja vitamina A, sposobne nadoknaditi rast, če prejemajo izvlečke iz rastlin, ki vsebujejo karoten, tj. rumeni pigment, ki daje barvo korenčku, meloni, kakiju ter drugim rumenim in oranžnim plodovom. Ta pigment so leta 1831 prvič izdvojili iz korenja in v čast korenju, ki se po latinsko imenuje daukus karota, so ga poimenovali karoten.

Kaj se v telesu dogaja s karotenom?

V telesu se karoten sintetizira v vitamin A, zato ga imenujemo provitamin A.

Kje vse še najdemo karoten?

Karotena je veliko tudi v zelenih listih, kjer zeleni pigment klorofil prevladuje nad rumenim karotenom. Jeseni se klorofil začenja uničevati, zelena barva izginja in začenjajo se pojavljati v zlato barvo oblečeni gozdovi.

Ali veste, zakaj mesojede živali ne morejo postati vegetarijanci?

Eden od vzrokov je tudi ta, da niso sposobne sintetizirati vitamina A iz karotena, temveč potrebujejo že izdelan vitamin A, ki ga je mogoče dobiti samo iz živalske hrane.

Tako so vir vitamina A za rastlinojede živali rastline, človek in vsejede živali pa dobijo vitamin A tako v obliki provitaminov - najpogosteje kot beta karoten iz rastlinske hrane - in že izdelanega kot vitamin A iz živalske hrane.

Vitamin A danes

Vitamin A je topen v maščobah. Vitamin A se v organizmu pojavlja v različnih oblikah in lahko govorimo o skupini vitaminov A. Vsi skupaj sodijo med retinoide, ki vključujejo naravne spojine in sintetične derivate retinoične kisline. Gre za substance, ki imajo biološke lastnosti retinola. To so estri, etri ali alkoholni derivati retinoične kisline.Vitamin A, oziroma retinol lahko nastane v organizmu iz karotenoida. Najaktivnejši karotenoid, najden v rastlinah je betakaroten.

Zakaj vitamin A potrebujemo?

Potreben je za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, za nastanek posteljice in razvoj zarodka, sodeluje v sintezi vidnega pigmenta rodopsina (omogoča zaznavanje barv in svetlobe), za razvoj kosti in okostja. Znaten del učinkov vitamina A izhaja iz njegovih antioksidacijskih lastnosti v preventivi kardiovaskularnih in malignih bolezni, povečuje odpornost proti okužbam, preprečuje lomljenje las in nohtov, izboljšuje njihovo rast, pri zunanji uporabi pomaga pri zdravljenju mozoljev, turov in odstranjevanju starostnih peg.

Posledice in znaki pomanjkanja

Nočna slepota ali niktolapij?, izrazita hipovitaminoza lahko povzroči kseroftalmijo, tanka in. suha koža, ki se lušči, suhost notranjih površin vagine, akne, furunkuloza, zmanjšana odpornost, večja nagnjenost k pljučnim in prehladnim boleznim, motnje reproduktivne funkcije jajčnikov.

Povečane potrebe po vitaminu A

Terapevtski odmerki, večji od RDA se uporabljajo pri naslednjih stanjih:

Kseroftalmija, diareja, gastrektomija, hipertiroidizem, različne črevesne bolezni, malabsorbcija, kronične infekcije, dolgotrajni stres.

Naravni viri vitamina A

so korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki.

Vitamin D

Skrivnostni vitamin D se je izkazal za hormon. Vitamin D je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede tudi samo, in sicer s pomočjo obsevanja kože z ultravijolično svetlobo. Že 10- do 15-minutno izpostavljanje soncu 2- do 3-krat na teden zadovolji človeške potrebe po vitaminu D. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih dopolnil. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in sodeluje pri nastajanju kosti.

O vitaminu D so govorili kot o vitaminu, ki ga ustvarja svetloba. Njegovo drugo ime je kalciferol, kar pomeni nesoč kalcij. Vitamin D izpolnjuje veliko nalog v telesu in v zadnjih letih so se razkrile nove možnosti njegovega biološkega delovanja.

Zgodovina vitamina D

Zaradi pomanjkanja tega vitamina so trpeli že naši predniki, o čemer pričajo izkopane kosti, na katerih so ohranjene sledi avitaminoze D – rahitis. Prvi znanstveni opis te bolezni so predstavili angleški zdravniki.

Rahitis kot detektivka

Leta 1650 je izza zidov univerze v Cambridgeu izšel traktat o rahitisu. Vendar pa so bili v njem opisani samo simptomi bolezni, ne pa tudi zdravljenje. Počasi so se angleški zdravniki vse bolj seznanjali z boleznijo. Ne da bi poznali vzroke bolezni, so jo zdravili z ribjim oljem. Minilo je kar nekaj časa, preden so uspeli premagati skeptičnost širokega kroga znanstvenikov in zdravnikov do tako preprostega sredstva, kot je ribje olje, s katerim so si še nedavno mazali čevlje.

Kje je vzrok?

Vzrok za bolezen pa je bil še dolgo časa zavit v temo. Tančica skrivnosti se je dvignila, ko so našli povezavo med pogostostjo rahitisa in geografijo. Rahitisa je bilo veliko več na severu, kjer je malo sončnih žarkov, kot na sončni Italiji, kjer se je bolezen redko pojavila. Rahitis je razsajal med revnim prebivalstvom, ki so živeli v prenaseljenih kvartalih, v kletnih prostorih ozkih in večno temnih uličic.

Začetki zdravljenja

Leta 1919 je nemški zdravnik Gulchinski objavil članek o uspešnem zdravljenju z gorskim soncem. Otroke je zdravil s kremenovo svetilko. Novi način zdravljenja se je hitro razširil.

Rahitis so potem zdravili na dva povsem različna načina: z ribjim oljem in ultravijoličnimi ali sončnimi žarki. Znanstveniki so tako imeli o čem razmišljati.

Nekateri so menili, da rahitis nastane zaradi nezadovoljive prehrane in pomanjkanja življenjsko pomembne sestavine, ki je v njej. Drugi so trdili, da so vzrok za rahitis slabe higienske razmere, premalo sonca in čistega zraka.

Uganko je razrešilo naključje.

Angleška znanstvenika Hume in Smith sta v laboratoriju poskušala izzvati rahitis pri podganah, tako da sta jih imela v temi na posebni dieti brez dodajanja ribjega olja. Po seriji uspešnih poizkusov so bili začudeni, ko podgane nenadoma niso bile več rahitične. Analiza vseh podrobnosti je razkrila krivca za neuspeh. Krivo je bilo žaganje, ki je nekaj časa ležalo na soncu in so ga imele podgane za steljo.

Genialen pripetljaj, ko se je pod vplivom sonca v žagovini ustvarila protirahitična snov, podobna tisti v ribjem olju, pojasnjuje učinkovitost obeh protirahitičnih dejavnikov, svetlobe in maščobe, na osnovi enega samega mehanizma. Snov so poimenovali vitamin D.

Vitamin D danes

Iz zgodovinskih razlogov se vitamin D uvršča med vitamine, čeprav gre za hormon. (steroidna struktura, način delovanja). Vitamin D se obravnava kot prohormon z različnimi aktivnimi metaboliti, ki delujejo kot hormoni.

Najučinkovitejši obliki, ki se uporabljata v terapevtske namene sta vitamina D2 in D3 (ergokalciferol je antirahitična substanca, ki se pridobiva z ultravijoličnim sevanjem iz ergosterola, sterola v glivicah in kvasovkah in holekalciferol je živalskega porekla)

Zakaj vitamin D potrebujemo?

Vitamin D pospešuje absorbcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob.

Posledice in znaki pomanjkanja

Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže s hipokalciemijo, hipofosfatemijo, ali splošno demineralizacijo kosti, bolečinami v kosteh, spontanimi frakturami in oslabelostjo mišic. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacija.

Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosi, oziroma rahitis.

Povečane potrebe po vitaminu D

Nosečnost, dojenje, starejši ljudje, ki se premalo izpostavljajo soncu, pri ženskah, ki so bile nekajkrat zapovrstjo noseče. Povzročilo ga je pomanjkanje kalcija.

Naravni viri vitamina D so ribje olje, sardine, losos, tuna, mleko in mlečni izdelki.

Vitamin E

Z vitaminom E označimo tokoferole in tokotrienole, ki so skupina spojin s podobno biološko funkcijo. Učinkovitejši so tokoferoli. Pogoj za normalno absorpcijo vitamina E iz hrane je, da vsebuje hrana dovolj maščob. Vitamin E se pretežno shranjuje v celičnih membranah in je ključnega pomena za normalno celično presnovo. Vitamin E je najpomembnejši antioksidant, topen v maščobah. Kot »lovilec prostih radikalov« ščiti pred poškodbami celične membrane. Ščiti pred stanji, ki jih povzroča oksidativna obremenitev, to so staranje, artritis, rak, srčno-žilna obolenja in okužbe.

Vitamin K

Vitamin K sestavljata vitamina K1 in K2. Vitamin K1  je rastlinskega izvora, medtem ko vitamin K2 sintetizirajo črevesne bakterije. Najpomembnejša vloga vitamina K je strjevanje krvi. Potrebe po vitaminu K so majhne in pomanjkanje je redko.

Vitamin C

Živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek pa ga mora v telo vnesti s hrano. Raziskave kažejo, da večina Slovencev da dan ne zaužije dovolj vitamina C. Vitamin C je pomemben antioksidant v notranjosti celic. Zmanjšuje oksidativne okvare DNA in beljakovin. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Preveliki odmerki so škodljivi, saj povečajo možnost nastanka oksalatnih kamnov.

Vitamini skupine B

Vitamini skupine B se po funkcijah in zgradbi zelo razlikujejo. V isti skupini so se znašli zgolj iz zgodovinskih razlogov, saj so vse izolirali iz kvasa in jeter.

  • Tiamin ali vitamin B1 sodeluje pri prebavi, predvsem ogljikovih hidratov. Skrbi za normalno delovanje živčnega sistema, mišic in srca.
  • Riboflavin ali vitamin B2 deluje v oksido-redukcijskih procesih kot prenašalec vodika. Koristen je za zdravo kožo, nohte in lase.
  • Nikotinska kislina ali vitamin B3 se kot koencim vključuje v oksido-redukcijske procese. Potreben je za nastanek spolnih hormonov, za normalno delovanje živčnega sistema in možganov.
  • Pantotenska kislina ali vitamin B5 je sestavni del koencima A in sodeluje pri presnovi maščob in ogljikovih hidratov.
  • Vitamin B6 je pomemben za presnovo aminokislin, uravnava tudi delovanje hormonov. Telo ga potrebuje za tvorbo protiteles in rdečih krvničk.
  • Biotin sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in nekaterih aminokislin.
  • Vitamin B12 je koencim v biokemičnih reakcijah. Če ga v telesu ni dovolj, lahko pride do megaloblastne makrocitne anemije.
  • Folati so skupina sorodnih spojin, ki so odgovorne za sintezo DNA in prenos metilnih skupin na različne akceptorje. Pomanjkanje folatov je pogosto, saj jih z dnevno prehrano ponavadi ne zaužijemo dovolj, in se kaže kot megaloblastna anemija, splošna slabost in celo kot depresija. Folna kislina je sintetična oblika vitamina in se po vnosu v telo reducira do aktivne oblike.