eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Zdravje in dobro počutje » Zdravilne rastline » Za noge

Za noge

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum)

Divji kostanj je priljubljeno okrasno drevo v parkih in drevoredih. Razširjeno je predvsem v Severni Evropi in Severni Ameriki. V zdravstvene namene se uporablja izvleček semen divjega kostanja, ki je na tržišču v obliki kapsul, tinktur, gelov , krem in čajev. Izboljšuje bolezenske znake, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Uporabljamo ga za nego utrujenih in težkih nog, ki so posledica dolgotrajnega stanja in čezmerne hoje, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil.

Predstavitev rastline

Divji kostanj je do 30 metrov visoko drevo, ki raste v vrtovih, parkih in na obrobju gozdov. Doma je v Grčiji in Bolgariji, vendar so ga že od konca 16. stoletja sadili po celi Evropi. Razširjen je predvsem v severni Evropi in Severni Ameriki. Večinoma gojijo vrste z belimi, redko z rožnatimi cvetovi. Zdravilnost tega drevesa je še premalo znana in cenjena.

Zanimivosti in zgodovina

Ime rastline izhaja iz latinske besede aescare, ki pomeni jesti. S plodovi kostanja so namreč nekoč krmili živino. V zdravilne namene so kostanj začeli uporabljati razmeroma pozno. Sredi 19. stoletja je postal cenjena zdravilna rastlina, katere skorjo so uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih. Liste so uporabljali pri kašlju, astmi, bronhitisu, artritisu in revmatizmu. Cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti. Danes se največ uporabljajo pripravki s standardizirano količino saponinske mešanice escin. Escin zmanjšuje prepustnost kapilar in njihovo krhkost ter poveča napetost venske stene. Tako zmanjša otekanje, pospeši krvni obtok in izboljša presnovo v bolnem tkivu.

Učinkovanje in uporaba

V zdravstvene namene se uporablja izvleček semen divjega kostanja, ki je na tržišču v obliki gela , kreme, kapsul, tinktur in čajev. Blaži bolezenske znake, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Pomaga pri utrujenih in težkih nogah, ki so posledica dolgotrajnega stanja in čezmerne hoje, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil. Izboljšuje cirkulacijo krvi v nogah in tako lajša motnje perifernega venskega obtoka. Raziskave na živalih in številne klinične raziskave so potrdile njegov protivnetni učinek in izboljšanje bolezenskih znakov, ki nastanejo pri kronični venski insuficienci*. Prvi znaki izboljšanja se pokažejo šele po 1 do 2 tednih. Divji kostanj deluje antieksudativno**.

Opozorilo

Pripravki z divjim kostanjem ne povzročajo neželenih učinkov, če jih uporabljamo v skladu z navodili. Primerni so tudi za lajšanje težav z venskim žiljem, ki se pogosto pojavljajo zlasti med nosečnostjo.

* venski insuficienci (težke noge, občutek napetosti v nogah, srbenje kože nad krčnimi žilami, bolečine in vnetje krčnih žil).
**antieksudativno (zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred otekanjem).

Medena detelja, navadna (Melilotus officinalis)

Predstavitev rastline

Navadna medena detelja zraste od pol metra do meter visoko. Krasijo jo v grozd oblikovani rumeno obarvani cvetovi. Najdemo jo predvsem na travnikih, njivah in ob poteh ter na prodnatih bregovih potokov in rek. Učinkovine medene detelje nastanejo šele med sušenjem zeli in prijetno dišijo po medu. Od tod izhaja tudi njeno ime. V zdravilne namene se poleg navadne medene detelje uporabljata tudi visoka medena detelja (M. altissimus), ki se po videzu le malo razlikuje od navadne, in bela medena detelja (M. albus), ki pa je manj učinkovita.

Zanimivosti in zgodovina

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo medeno deteljo v obliki mazil ali čajev pri krčnih žilah in hemoroidih, pa tudi pri obolenju ledvic, saj pospešuje izločanje seča in deluje antiseptično. Je sestavina različnih čajnih mešanic za krepitev živcev in proti nespečnosti, dobro poznana je tudi čajna mešanica z medeno deteljo, ki pomaga pri izkašljevanju. Medena detelja zavira nastajanje krvnih strdkov. Njen vonj učinkovito odganja molje in druge žuželke v garderobnih omarah.

Učinkovanje in uporaba

Zel medene detelje vsebuje učinkovine (kumarine in flavonoide), ki delujejo predvsem na vene in lajšajo težave pri motenem venskem perifernem obtoku. V zdravstvene namene se najpogosteje uporabljajo pripravki z izvlečkom zeli medene detelje, ki krepijo stene ven, blažijo vnetja ven in zavirajo nastanek oteklin. Zmanjšujejo prepustnost žilne stene in tako pospešujejo pretok krvi skozi vene. Pospešujejo tudi limfni pretok. V zeli medene detelje najdemo tudi učinkovine, ki vplivajo na strjevanje krvi, in sicer zavirajo nastajanje krvnih strdkov. Pripravki iz medene detelje pomagajo pri nočnih krčih v mečih, pri težkih in utrujenih nogah po dolgotrajni hoji in stanju, pri srbenju nog in oteklih nogah, pri podplutbah in udarninah. Blažijo tudi vnetje in bolečino pri krčnih žilah. Medena detelja se uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, ki lajšajo težave pri kroničnem venskem popuščanju. Najdemo jo v pripravkih za zunanjo uporabo v obliki gelov ali krem ali pa za notranjo uporabo v obliki tablet in kapsul. Dnevni priporočeni odmerek medene detelje ali pripravka iz nje (za notranjo uporabo) znaša 3 do 30 mg glavne aktivne učinkovine – kumarina.

Opozorilo

Pri pravilni uporabi medene detelje in njenih pripravkov ni neželenih učinkov. Pri prevelikem odmerjanju se zaradi vsebnosti kumarina lahko pojavita glavobol in bruhanje. Pripravkov za zunanjo uporabo ne smemo uporabljati pri odprtih ranah in poškodbah, hkrati ne smejo priti v stik s sluznico ali z očmi. Omejitev zunanje uporabe medene detelje v nosečnosti in času dojenja ni znana.