Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je […]

Zdravniki že nekaj let opozarjajo na povečevanje števila bolnikov, ki prenehajo jemati zdravila za zniževanje zvišanega holesterola – statine. V medijih so objavljene številne zgodbe o tem, da statini ne delujejo, da bolniku ne prinašajo koristi, imajo hude neželene učinke. Bolnik, ki mu zdravnik predpiše zdravljenje s statinom, se tako znajde pred veliko dilemo – kaj je res in kaj ni?

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek »tihi ubijalec«, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo. Če ni zdravljena, lahko povzroči zelo resne posledice, na primer srčni infarkt, možgansko kap ter odpoved srca in ledvic. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi.

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, vsaki dve uri jo doživi nov bolnik. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Zato ji posebno pozornost namenjamo 29. oktobra, ko je svetovni dan možganske kapi.

Abraham Lincoln je nekoč izzivalno vprašal: »Ali ne uničujemo svojih sovražnikov, ko jih spreminjamo v prijatelje?« Verjetno je imel kar prav. Sovražnik, ki ga spremenimo v prijatelja, nam nič več ne škodi, lahko nam celo koristi. To pa lahko dosežemo le, če poznamo njegove šibke točke.

Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugod po telesu.

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni, zato se zmanjša premer žil, s tem pa tudi pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo, kar lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) dela ali celo vse noge.

Možganska kap in srčni infarkt ostajata bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje in večini bolnikov za vedno spremenita življenje.

Raziskava o vplivu kajenja pri bolnikih z bolečino za prsnico (angino pektoris) ali po srčnem infarktu je znova potrdila škodljivost kajenja.