eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2002 »

Kako na potovanje?

E-mesečnik, 5. številka, junij 2002

Pozdravljeni!

Zdravje je naše največje bogastvo. Tega se še posebej zavedamo pred potovanjem, saj si ne želimo, da bi nam težko pričakovane dopustniške dneve pokvarile bolezenske nevšečnosti. Na pragu poletja smo za vas zbrali vrsto praktičnih nasvetov za čim boljše počutje in zdravje, prijeten videz in čim večjo vitalnost v počitniških dneh, ki prihajajo.

Kartica zdravstvenega zavarovanja je osnovni dokument, ki mora z vami na pot. Če potujete v tujino, ne pozabite na ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju. Poskrbite tudi za preventivno cepljenje pred nekaterimi okužbami. Odveč naj ne bodo obliži, povoji, gaze, razkužilo in termometer. S seboj je dobro imeti zdravila za lajšanje nepredvidljivih zdravstvenih težav. Če ste kronični bolnik, se pred odhodom posvetujte s svojim zdravnikom.

1. Tema meseca: Kako na potovanje?

Ne odidite na pot povsem nepripravljeni
Pred odhodom pogosto premalo razmislimo o nevšečnostih, ki nas lahko doletijo. Ker zdravniška pomoč ni vedno pri roki, je priporočljivo imeti s seboj ustrezna zdravila.

  • Zaradi prehrane s premalo vlakninami, uživanja premalo tekočine in zmanjšane telesne dejavnosti se pogosto pojavi zaprtost. Neprimerna prehrana lahko povzroči tudi želodčne težave, kot sta zgaga in pekoča bolečina v želodcu.
  • Pretirano izpostavljanje soncu, povečano potenje, piki insektov in ožigi meduz so krivci za skelečo, razdraženo ter vneto kožo.
  • Zaradi vpliva sonca, cvetnega prahu, določenih vrst hrane, nekaterih sestavin tkanin ali drugih snovi so pogoste alergije.
  • Lahko nas doleti tudi prehlad, ki ga še pospešujejo klimatske naprave, prepih in pitje hladnih pijač.
  • Stres, kajenje, pitje alkohola in UV-sevanje slabijo obrambni sistem telesa, kar poveča tveganje za nastanek nekaterih degenerativnih obolenj.
  • Pohodi, tek, kolesarjenje in druge športne dejavnosti lahko zaradi neogretih sklepov in mišic privedejo do nezgodnih poškodb, kot so nategi, zvini in udarnine.
  • Zlasti po dolgotrajni hoji in stanju lahko pričakujemo tudi utrujene, boleče in otekle noge.

Želodčne in prebavne težave
Izogibajte se pitju gaziranih pijač, alkohola in kave, mastnim in začinjenim jedem, ki povzročijo povečano sproščanje želodčne kisline in s tem zgago, spahovanje in pekočo bolečino v želodcu. Kako olajšati želodčne težave, preberite na www.krka.si/Rutacid.
Pomanjkanje vlaknin v prehrani je glavni razlog zaprtja. Vlaknine povečujejo prostornino blata in spodbujajo delovanje črevesja. Jejte dovolj sadja, surove zelenjave, zelene listnate zelenjave, polnovrednega kruha in drugih žitnih izdelkov ter fižola. Pijte veliko tekočine. Hrano, ki vsebuje veliko vlaknin, uživajte v manjših obrokih večkrat na dan, da se boste izognili napenjanju. Proti zaprtosti si lahko pomagate tudi z odvajalom. Več o tem preberite na www.krka.si/Verolax.

Kožna vnetja in alergije
Če ste izpostavljeni močnemu soncu ali sončnim žarkom, ki se odbijajo od vode ali peska, uporabljajte sredstva za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. To še posebej velja za tiste, ki ste svetle polti. Pri pikih raznih insektov odstranite želo, ranico umijte in nanjo položite led. Kadar je vaša koža vneta in razdražena, so nepogrešljivi geli, ki dodatno blažijo skelenje in srbenje, zmanjšujejo vnetje, kožo pa pri tem prijetno hladijo. Ne smemo jih nanašati na odprte rane in poškodbe. Dodatne informacije smo za vas pripravili na www.krka.si/Kamagel.
Alergijo lahko sprožijo različne snovi. Veliko ljudi spomladi in konec poletja trpi zaradi senenega nahoda, ki ga spremlja kihanje, solzenje, srbenje nosu in smrkanje. Povzroča ga cvetni prah določenih trav in dreves, ki ga vdihnemo. Tudi hrana (jajca, mlečni in žitni izdelki, jagode, ribe in školjke) ter zdravila lahko po zaužitju povzročijo alergijske reakcije, kot so mravljinčenje v ustih, otekanje ustnic, napenjanje v trebuhu, bruhanje ali driska. Določene tkanine, iztrebki pršic, odmrli delci kože, ki padajo z živalske dlake, in perje lahko pri stiku z našo kožo sprožijo alergijski odziv. Pri pikih žuželk pa alergeni vstopijo neposredno v krvni obtok in tako povzročijo alergijske reakcije. Možna je tudi alergija na sonce, ki se kaže v obliki srbečih in rdečkastih vzboklin na koži (urtike). Kako olajšati različne alergijske odzive, preberite na www.krka.si/LetizenS. Če po piku žuželke doživite hudo alergijsko reakcijo, ki jo spremlja težko dihanje ali otekanje v ustih in okrog njih, nujno potrebujete zdravniško pomoč.

Glavobol, bolečine, vročina in prehlad
Na poti nas lahko doleti tudi prehlad, ki ga še pospešuje pitje hladnih pijač ter vdihavanje hladnega in suhega zraka (klimatske naprave). Navadno se začne z vnetjem in bolečinami v žrelu. Dobro je vedeti, da je vnetje žrela lahko tudi posledica dolgotrajnega glasnejšega govorjenja, uživanja pekoče hrane ter vdihavanja dražljivih kemičnih hlapov in dima. Kako odpraviti morebitna vnetja, olajšati bolečino v žrelu in preprečiti razvoj hujših obolenj dihalnih poti, preberite na spletni strani www.krka.si/Septolete. Pri hujših okužbah, ki jih spremljajo visoka vročina, glavobol in bruhanje, je potreben posvet z zdravnikom, še posebno, če se stanje po 3 dneh ne izboljša.
Običajne bolečine, kot so glavobol, zobobol, bolečine v hrbtenici, mišična in sklepna ter menstrualna bolečina, si lahko lajšate z zdravili, ki imajo protibolečinsko in protivnetno delovanje. Primerna so tudi za zniževanje povišane telesne temperature. Več o tem preberite na www.krka.si/NalgesinS.

Škodljivi vplivi okolja
Pri pretiranem izpostavljanju sončnim žarkom, telesnih in duševnih obremenitvah, čezmerni onesnaženosti okolja in kajenju v telesu pospešeno nastajajo prosti radikali. To so škodljive snovi, ki poškodujejo celice in so vzrok nekaterih obolenj, npr. sive mrene ter bolezni srca in ožilja. Prostim radikalom se preprosto ne moremo ogniti, saj nastajajo tudi med normalno presnovo v vsakem trenutku v vsaki naši celici. Nekateri med njimi so tudi koristni, saj posebne obrambne celice prav z njihovo pomocjo ubijajo bakterije in glivice. Za pravilno in zdravo delovanje celic je potrebno ustrezno ravnovesje prostih radikalov in zaščitnih snovi, kot sta vitamina C in E, betakaroten in selen. Več o zaščiti pred škodljivimi vplivi okolja preberite na www.krka.si/Triovit.

Poškodbe ter vnetja mišic in sklepov
Pri nategih, zvinih in udarninah na prizadeto mesto vsake 3 ure za 10 minut položite ledeni obkladek, kar bo zavrlo otekanje in nastanek modric. Okrevanje bo hitrejše, če se boste izogibali nepotrebnih gibov poškodovanega dela telesa. Za dodaten protibolečinski in protivnetni učinek uporabite nesteroidno protivnetno zdravilo v obliki kreme ali gela, ki ga narahlo namažete na obolelo mesto. Zdravljenje običajno traja 2 do 4 tedne. Dodatne napotke o lajšanju športnih poškodb najdete na spletni strani www.krka.si/Naklofen.

Utrujene in otekle noge
Preden se odpravite na dolge pohode ali oglede mestnih znamenitosti, si priskrbite primerno obutev. Kako odpraviti krčne žile in olajšati otekline ter občutek teže in napetosti v nogah, preberite na www.krka.si/Vazogel.

2. Zanimivosti

Učinkovita pomoč pri alergiji na pike komarjev
Se je tudi vam že zgodilo, da ste se lepega poletnega jutra zbudili pikasti po obrazu, po rokah in nogah, skratka po vseh odkritih delih telesa. In te pikice, rdečina in srbenje niso bili znaki kakšne hujše bolezni, ampak delo nepovabljenega nočnega gosta – komarja.

Jabolčni kis in lajšanje bolečin
O jabolčnem kisu je znanih mnogo ljudskih zdravilnih in praktičnih nasvetov ter anekdot. Morda slovi jabolčni kis kot skoraj čarobno krepčilo prav zato, ker spada med tekočine z največ zdravilnimi in hranilnimi snovmi. V žlički jabolčnega kisa, te zlatorumene tekočine, so vse za zdravje koristne učinkovine, ki jih vsebuje jabolko. V njem je veliko vitaminov, mineralov in esencialnih aminokislin in zato nekateri trdijo, da lahko to naravno skladišče omenjenih snovi ozdravi vse težave, zaradi katerih trpi človeštvo ter podaljša življenje in mladost.

Imate zoprn občutek splošne utrujenosti?
Utrujenosti medicina ne obravnava kot bolezen, je pa značilen simptom pomanjkanja psihofizične kondicije in izčrpanosti vitaminskih zalog v telesu.

3. Novosti

Kaj je obogatena hrana?
Obogatena hrana (angleško Functional Food) postaja pomemben del v prehrani prebivalcev razvitejših držav. Nekateri poznavalci ocenjujejo, da njena poraba dosega že 30 % porabe vse hrane v teh državah. Žal pa moramo ugotoviti, da v Sloveniji ni tako. Sicer pa, ali sploh vemo, kaj je obogatena hrana. Po mednarodno priznani definiciji je to hrana, ki izboljšuje splošno telesno počutje, pomaga pri preprečevanju nekaterih obolenj, in jo lahko prosto kupujemo v široki trgovski mreži. Vsebuje dodatne sestavine, ki pomagajo ohranjati zdravje, kot so naprimer: vlaknine, vitamini, minerali, aminoksiline in probiotiki. Res je, da tudi slovensko tržišče ponuje nekaj takšnih izdelkov, vendar je izbor še vedno precej skromen. S približevanjem Slovenije Evropski uniji in s tem tudi razvitejšim trgom, pa verjamemo, da bomo tudi Slovenci v bodoče jedli bolj zdravo.

4. Nagrajenci

Kapo s ščitnikom v vročih poletnih barvah prejmejo:

  • Mojca Primožič, 1000 Ljubljana
  • Petra Baloh, 4281 Mojstrana
  • Marija Habjan, 1000 Ljubljana