eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2002 »

Prehlad in gripa

E-mesečnik, 9. številka, oktober 2002

Spoštovani!

»Kako naj se danes oblečem? Včeraj popoldne mi je bilo vroče, za danes pa vremenoslovci napovedujejo vetrovno in deževno vreme. Saj sploh ni čudno, da smo vsi prehlajeni.« Tako se pogosto sprašujemo in razmišljamo v jesenskem času. Žal nas znanost pri takšnih razmišljanjih ne podpira, saj mraz v nasprotju s prepričanji mnogih ne povečuje možnosti za nastanek prehlada oz. ne poslabšuje nastalega obolenja. Res je, da se prehladna obolenja začno jeseni, ko temperatura ozračja pade in se zato začnemo zadrževati v zaprtih prostorih. Tako smo več v stiku z drugimi ljudmi in možnost za okužbo se poveča. Hladno vreme in relativna vlažnost tudi ugodno vplivata na aktivnost virusov, ki so povzročitelji prehlada in gripe.

1. Tema meseca: Prehlad in gripa

Kakšna je razlika med prehladom in gripo?
Prehladna obolenja se lahko pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad.

Kateri simptomi spremljajo prehlad in kateri gripo?
Prehlad spremljajo zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Pri gripi zamašen nos ali obilen izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne.

Kateri so najpogostejši možni zapleti prehlada?
Prehlad zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Da bi se izognili pogosti obolevnosti in prepogostih odsotnosti, poskušamo prehlad pozdraviti sami, žal največkrat delovno, brez zdravniške pomoči. Zavedati se moramo, da pri prehladu lahko pride do zapletov, kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa), ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?
Brezpogojno morajo obiskati zdravnika starejši od 65 let, dojenčki in mlajši otroci ter nosečnice in doječe matere. Obisk pri zdravniku je potreben tudi:

  • kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni,
  • pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni,
  • kadar težko dihamo in požiramo,
  • pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni, ali kašelj, ki vztraja več kot 7 dni,
  • pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov,
  • pri bolečinah v ušesih.

Samozdravljenje simptomov prehlada in gripe
Za samozdravljenje prehlada se odločimo, kadar smo prepričani, da gre za prehlad brez zapletov. Če se pojavijo zapleti oz. so simptomi prisotni dlje časa, moramo k zdravniku.

  • Samozdravljenje z zdravili, ki jih dobite v lekarni
    Prehlad se običajno začne z bolečinami v žrelu. Vnetje žrela povzročajo virusi, pri 5 do 15 % bolnikov pa tudi bakterije. Bolniki imajo težave s požiranjem sline, pijače ali hrane. V žrelu nas lahko neprijetno skeli ali praska. Zdravila iz skupine antiseptikov za usta in žrelo odpravijo neprijetno skelenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje. Z uporabo antiseptikov za usta in žrelo lahko preprečimo, da bi se sprva blage okužbe sprevrgle v resnejša obolenja. Več o tem...
    Antitusike priporočamo pri suhem in dražečem kašlju, ekspektoransi pa redčijo sluznični izloček in tako pomagajo izkašljevati. Pri gripi lahko blažimo glavobol in bolečine v mišicah in sklepih z analgetiki, z antipiretiki pa znižujemo povišano telesno temperaturo.
  • Vloga Vitamina C

    Pri blaženju prehlada lahko pomaga tudi vitamin C. Redno jemanje med prehladom zmanjša količino histamina v krvi kar za 40 %. Histamin je tista snov, ki povzroča neprijetno solzenje in smrkavost. Vitamin C je močan naravni antioksidant, ki ščiti naše celice pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Ima odločilno vlogo pri nastajanju kolagena, ki je pomemben za rast in obnovo celic v telesnih tkivih, dlesnih, žilah, kosteh in zobeh. Naravni viri vitamina C so: šipek kot najbogatejši vir, agrumi, zelena in listnata zelenjava, paradižnik, dinja, cvetača, krompir in paprika. Najhujši "sovražniki" vitamina C so: voda, kuhanje, toplota, svetloba in kisik, zato je najbolje, da sadje in zelenjavo jemo surovo. Predvsem takrat, ko smo bolni, pa vitamin C lahko jemljemo tudi v obliki prehranskih dopolnil. Več o tem...
  • Recepti naših babic


Čaj

Ali zavijanje v tople šale, pitje vročega čaja in uživanje kokošje juhe pomaga?
Za takšne nasvete je težko najti znanstveno razlago. Vsekakor je res, da potrebujemo med prehladom veliko tekočine in nekaj je prav gotovo dobimo s čajem in juho. Z zavijanjem v šale res vzdržujemo nekoliko višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, saj se ti najraje razmnožujejo pri 33 do 34 stopinjah Celzija. S tem vsekakor ne smemo pretiravati, saj telo uravnava telesno temperaturo predvsem skozi kožo. Zavijanje v šale ni primerno za majhne otroke.

Se prehlad da preprečiti?
Receptov za samozdravljenje prehlada je veliko. Z njimi ga ne boste skrajšali, gotovo pa boste olajšali simptome. Morda ste med tistimi 10 % srečnežev, ki za prehladom nikoli ne zbolijo.
Prehlad in gripo lahko velikokrat preprečite tako, da si redno umivate roke s toplo vodo in milom in se z rokami ne dotikate nosu in oči. Uporabljajte papirnate robčke in jih po uporabi takoj zavrzite. Dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, in se vsaj za en meter oddaljite od tistega, ki kašlja ali kiha.

2. Zanimivosti

Ali se moram tudi jaz cepiti proti gripi?
Prihaja zimski čas in z njim tudi obdobje prehladov in grip. Gripa je za večino ljudi v najboljšem primeru neprijetno obolenje,...

Vnetje žrela
običajno povzročajo virusi. Pri 5 do 15 % bolnikov pa so povzročitelji bakterije in takrat je potrebno zdravljenje z antibiotiki. V nasprotnem primeru lahko pride do zapletov, kot so revmatična vročica, vnetje ledvic, vnetje okoljnih tkiv ali pljučnica.

Ob prehladu počakajte z antibiotikom
Ob prehladu se pogosto obrnemo na zdravnika po pomoč in pogosto se zdravnik odloči za zdravljenje z antibiotikom. Velikokrat od antibiotika pričakujemo čudežno ozdravitev in se ne zavedamo, da je antibiotik le pomoč pri naše lastnem boju z bakterijami, ki nas napadejo.

Mi primanjkuje estrogena?
Mati narava je pripravila maščevanje vsem mladim dekletom, ki se pretirano ukvarjajo s telesno vadbo in poleg tega neprestano...

3. Nagrajenci

Majico prejmejo:

  • Vivijana Gerič, Lendavska ulica 31, 9000 Murska Sobota
  • Marjan Kašnik, Tolsti vrh 107, 2370 Dravograd
  • Lucija Šolinc, Zadobrova 118, 3211 Škofja vas