eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2003 »

Bolezni zgornjih dihal je pozimi več

E-mesečnik, 21. številka, november 2003

Spoštovani!

V razvitem svetu so najpogostejši vzrok za obisk pri zdravniku okužbe zgornjih dihal, ki so hkrati tudi najpogostejši razlog za ambulantno predpisovanje antibiotikov. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v Sloveniji v letu 2001 zaradi okužb na zgornjih dihalih pri zdravniku približno 402.300 bolnikov, večinoma starih od 20 do 60 let. Podatki pokažejo, da sta bila najpogostejša vzroka za obisk zdravnika vnetje žrela in obnosnih votlin. V letih 1999, 2000 in 2001 je bilo največ okužb dihal v zadnjem tednu januarja in v februarju, največ gripi podobnega prehlada in gripe pa je bilo prvi in drugi teden v letu. Tovrstna obolenja so bila zelo pogosta vse do konca februarja.

Tema meseca: Bolezni zgornjih dihal je pozimi več

V Združenih državah Amerike so ugotovili, da je večina antibiotikov, predpisanih odraslim, namenjena zdravljenju vnetja žrela in obnosnih votlin ter nespecifičnih okužb zgornjih dihal, vključno s prehladom.

Prehladna obolenja

Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal, posebej v tem letnem času. Veliko koristnih informacij o prehladu lahko preberete že na spletnih straneh v rubriki o prehladu in gripi. Ugotovite lahko ali imate prehlad ali gripo, kako in kje je do okužbe najverjetneje prišlo, kako se boste prehladu prihodnjič izognili, ali so možni zapleti in drugo.
Prehladna obolenja povzroča več kot 200 različnih vrst virusov. Zaradi tako velikega števila virusov telo nikoli ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posameznemu virusu. Kljub tako pogostemu pojavljanju prehlada, zdravila zanj še vedno ni. Lahko pa simptome lajšamo z zdravili za samozdravljenje, ki jih kupimo v lekarni.
V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je zdelo, da nalezljive bolezni v novem tisočletju v razvitih predelih sveta ne bodo več pomenile nobene nevarnosti. Mnoge smo res izkoreninili, npr. črne koze, prehlad in gripe pa se še vedno stalno pojavljata. Prehladna obolenja so zaradi pogostosti, možnih zapletov, odsotnosti z dela in nastalih stroškov pomemben zdravstveni problem.

Koliko možnosti imamo, da zbolimo za prehladom to zimo?

Morda ste med tistimi desetimi odstotki srečnežev, ki za prehladom ne zbolijo nikoli. Če niste, pa naj vam bo v tolažbo, da se število prehladov z leti zmanjšuje. Starejši kot smo, manjkrat smo prehlajeni. V literaturi beremo, da prebolijo otroci v povprečju šest do osem prehladov na leto, odrasli pa dva do štiri. V Sloveniji naj bi za prehladom zbolelo enkrat ali večkrat na leto 50 odstotkov prebivalcev, v Ameriki pa kar 90 odstotkov. Epidemije gripe se iz sezone v sezono razlikujejo. Če do epidemije pride, je možnost, da bomo za gripo zboleli, 30 ali celo več odstotkov.

Poznajo prehlad tudi v toplejših krajih?

Prehladna obolenja poznajo povsod po svetu. Res pa je, da je v toplejših krajih možnosti, da zbolimo, manj. Glavni razlog je, da se ne zadržujemo v zaprtih prostorih, ampak se veliko gibljemo na svežem zraku in s tem zmanjšamo možnost okužbe. Pomembna je tudi relativna vlažnost, ki v nekaterih klimatskih področjih ni tako ugodna za obstoj in razmnoževanje virusov. Tako je npr. v Evropi relativna vlažnost jeseni in pozimi idealna za prehladne viruse.

Prehladna obolenja običajno spremlja vneto žrelo, naknadno lahko pride tudi do vnetja obnosnih votlin.

Vneto in boleče žrelo

Okužbe žrela največrat povzročajo virusi, v 15 do 20 odstotkih pa bakterije. Pri virusnem vnetju žrela je pogostejši znak bolezni poleg bolečega žrela še kašelj, pri bakterijskem vnetju pa boleče bezgavke. V obeh primerih je lahko prisotna povišana temperatura. Zdravnik si pri ugotavljanju vnetja (virusno ali bakterijsko) lahko pomaga s hitrim streptokoknim antigenskim testom. Če gre za virusno okužbo, lajšamo simptome vnetega in bolečega žrela z zdravili za samozdravljenje. Pri bakterijskih vnetjih pa obolelega 10 dni zdravimo z antibiotiki.

Vnetje obnosnih votlin

V zimskem času so zaradi hladnejših temperatur pogostejša tudi vnetja obnosnih votlin, ki so še posebej pogost prehladni zaplet. Bolezenski znaki so povišana temperatura, izcedek iz nosu, zamašen nos in bolečine v predelu glave (sinusov). Ker so vnetja večinoma virusna, jih zdravimo simptomatsko z zdravili, ki zmanjšajo zamašenost nosu, izboljšajo dihanje skozi nos in odpravijo bolečino. Če zdravnik ugotovi, da je vnetje bakterijsko, obolelega 10 do 14 dni zdravi z antibiotiki.

Zanimivosti

Kronični bronhitis - kaj je to?

O kroničnem bronhitisu (kroničnem vnetju sapnic) govorimo takrat, kadar bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece letno, dve leti ali več let zapored. Pri tem moramo upoštevati tudi druge bolezni dihal in bolezni srca.
Preberite več ...

Kajenje in pogostost prehlada

Raziskava na 39.876 ženskah je pokazala, da simptomi prehlada vztrajajo dlje časa pri kadilkah v primerjavi z nekadilkami. Pasivno kajenje pa povzroča tako večjo pogostost kot tudi daljše trajanje prehladnih simptomov.
Preberite več ...

Priporočeni dnevni odmerki vitaminov in mineralov

Priporočene dnevne odmerke posameznih vitaminov in mineralov je določila Komisija za prehrano, ki deluje v okviru Ameriške državne znanstvene akademije. Nazadnje so bili revidirani leta 2002. Večina razvitih držav se ravna po teh priporočilih.
Preberite več ...

Posvetovalnica

Vsak četrtek od 10.00 do 11.00 lahko postavljate vaša vprašanja zdravniku v živo v Posvetovalnici. Odgovarja Aleksander Stepanovič, dr. med., specialist družinske medicine. Vprašajte ga, kar si želite vedeti, pa morda niste imeli priložnosti ali pa si niste upali vprašati.

Nagrajenci

Praktične nagrade prejmejo:

  • Tina Kolenc, Gabrijele 9b, 8296 Krmelj
  • Maja Zajc, Pšata 97, 1262 Dol pri Ljubljani
  • Damajan Strle, Nova pot 8, 8273 Leskovec pri Krškem