eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2004 »

Zakaj je spomladi toliko alergij?

E-mesečnik, 25. številka, marec 2004

Spoštovani!

Pravijo, da prehlad traja 7 dni, lahko pa tudi en teden. Ste prehlajeni že več tednov? So simptomi iz dneva v dan različno intenzivni in se predvsem v spomladanskem času pogosteje ponavljajo? Pa ste pomislili, da ne gre za prehlad, ampak za alergijo?

Tema meseca: Zakaj je spomladi toliko alergij?

Pelodi vetrocvetk od začetka pomladi pa tja do sredine poletja povzročajo težave zaradi senenega nahoda kar vsakemu desetemu Slovencu. Podatki za Zahodno Evropo pa so še nekoliko bolj zaskrbljujoči. Vsak četrti prebivalec Zahodne Evrope ima težave s senenim nahodom. Po najbolj črnogledih napovedih naj bi imel do leta 2015 alergijo že vsak drugi zemljan.

Kako alergeni vstopajo v telo?

Glede na vstopno pot v telo razvrščamo alergene v štiri velike skupine. V prvi skupini so alergeni, ki jih vdihavamo. To so predvsem pelodi vetrocvetk, ki cvetijo od februarja pa tja do pozne jeseni. V drugi skupini so alergeni, ki jih zaužijemo (hrana živalskega in rastlinskega izvora in nekatera zdravila). Tretjo skupino sestavljajo kontaktni alergeni (tisti, ki pridejo v stik z našo kožo in sprožijo alergijsko reakcijo, npr. kemikalije, zdravila, rastline, encimi), v četrti pa so tako imenovani parenteralni alergeni oziroma tisti, ki pridejo neposredno v krvni obtok (piki žuželk, injekcije, infuzije).

In kako se to odraža na našem telesu?

Tudi simptome alergije, ki jih opazimo na telesu, lahko razdelimo v več skupin. Najpogostejša simptoma, ki prizadeneta kožo, sta koprivnica in vodeni izpuščaj. Simptomi, ki prizadenejo sluznico dihal in oči, so kihanje, vodeni izcedek iz nosu, zamašen nos, solzenje in pekoče oči. Drugi pogosti simptomi so še kašelj, piskanje v pljučih, dušenje in prebavne težave, npr. bruhanje, driska in krči v trebuhu.
V izjemnih primerih lahko pride do anafilaktičnega šoka. To je zelo hitra reakcija, ki se začne s srbečico ali zatekanjem grla in se nadaljuje s potenjem in oteženim dihanjem. Krvni tlak pade in lahko pride do izgube zavesti ali celo smrti. V takem primeru je nujna takojšnja zdravniška pomoč.

Seneni nahod

Seneni nahod ali sezonski alergijski rinitis je dobil tako ime, ker so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala. Pelodna zrna so moške spolne celice. Velika so približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča.
Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se pelod oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.
Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.
Pelod dreves se začne pojavljati v zraku že januarja, ko zacvetita leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.

Koledar cvetenja

Ljudje, ki so občutljivi za cvetni prah leske, občutijo težave že v meseca februarja. Težave se stopnjujejo od marca do sredine aprila. Jelša in navadna breza cvetita aprila, hrast, travniški lisičji rep, travniška lastovka in pasja trava pa maja. Maja in junija cvetijo tudi žita, travniški mačji rep in druge trave.
V koledarju cvetenja različnih trav in dreves so podatki o jakosti obremenitve za naše telo, natančni podatki o količini cvetnega prahu v zraku pa so na voljo na elektronskem naslovu Agencije RS za okolje.

Kako si lahko pomagate?

Alergije lahko preprečite tako, da se poskušate čim bolj izogniti snovem, ki alergijo povzročajo.

Kako se lahko izognete pelodu?

  • Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta.
  • V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda.
  • Izogibajte se piknikov v naravi.
  • Ko pridete domov, se preoblecite.
  • Perila ne sušite zunaj.
  • Ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi.
  • Na sprehod pojdite po dežju.

Ker pa je to včasih zelo težko ali pa celo nemogoče (na primer spomladi, v obdobju intenzivnega cvetenja), lahko posežemo po zdravilih ki zmanjšajo alergijski odziv in ustrezne bolezenske znake ali pa simptome celo odpravijo. Saj veste, brez alergije je življenje lepše.

Kljub obilnemu snegu v marcu se koledarska pomlad hitro bliža, tista prava, cvetoča in dišeča, pa bo tudi prišla. Kadar se zima pomakne v pomlad, tako kot letos, sta intenzivnost cvetenja in odstopanje od koledarja cvetenja večja, kar pomeni, da bodo tudi težave med cvetenjem intenzivnejše in pogostejše. Kljub vsemu naštetemu vam želimo, da bi bila pomlad še naprej vaš najlepši letni čas.

Nagrajenci

Praktične nagrade prejmejo:

  • Robi Jereb, Stara Loka 126 , 4220 Škofja Loka
  • Gregor Šešerko, Vrbno 34.b , 3230 Šentjur
  • Maja Kostevc, Štefanova 5 , 1000 Ljubljana