eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2005 »

Učinkovito učenje in pomnjenje

E-mesečnik, 37. številka, maj 2005

Spoštovani!

Kadar vas čaka naporen dan, teden ali celo daljše obdobje povečanega intelektualnega napora, poskrbite, da bo na vašem jedilniku dovolj živil, ki pospešujejo miselne procese v možganih – spodbujajo učinkovito, poglobljeno in bliskovito mišljenje. Zaradi večnega hitenja ter vedno večjih obremenitev in zahtev v šoli, na univerzi in na delovnem mestu se včasih pozabimo pravilno prehranjevati.

V Krki smo zato pripravili izdelke, ki vam bodo kljub pomanjkljivi prehrani pomagali, da boste polni delovnega elana in življenjske energije.
V ZDA vedno bolj poudarjajo tudi pomen bioritma, počitka, sprostitve in spanja, socialne empatije, čustvene uravnovešenosti in prehrane za učinkovito delovanje možganov.

Tema meseca: Učinkovito učenje in pomnjenje

Učenje in bioritem
Učenje in prehrana
Učenje in življenjski slog
Krkini strokovnjaki vam priporočajo
"Možganska telovadba"

Učenje in bioritem

Za sprejemanje novih vsebin, osvajanje neznanih veščin, selekcioniranje in pomnjenje učne snovi ter pridobivanje novih izkušenj in spoznanj (učenje, študij in usposabljanje) je človek najbolj dovzeten zjutraj, takoj po jutranji telovadbi in zajtrku.

Najbolje je, da sedemo h knjigi, zvezkom in računalniku med 8. in 9. uro zjutraj. Takrat je telo praviloma spočito, razbremenjeno, sproščeno in optimalno sprejemljivo za nove vtise. Informacije, podatki, nove vsebine, oblike in povezave se človeku lažje vtisnejo v spomin, ker je v tem času najbolj dovzeten za intelektualne izzive. Učenje je zlasti intenzivno in učinkovito okrog 10. ure.

Pedagogi in psihologi so znova odkrili in potrdili učinkovitost klasičnega priporočila: študent naj kmalu po končanih predavanjih in/ali vajah doma (najbolje pozno popoldne ali zgodaj zvečer istega dne, ko je spet sproščen, radoveden in razbremenjen) še enkrat ponovi in “prediha” ali vsaj prebere in prelista novo snov – zvijača, ki resnično pripomore k boljšim rezultatom učenja in študija, usposabljanja in izpopolnjevanja.

Hkrati pa sta večerni in nočni čas povsem neprimerna za intenzivno učenje novih vsebin – neznane snovi. Tišina in spokojnost, ki ju je v hiši in okrog nje takrat največ, namreč človeka silita k popolni sprostitvi in počitku.

Učenje in prehrana

Seveda pa učenje, zapominjanje in ostale umske funkcije niso odvisne le od pravega, najustrezneje izbranega časa, ampak so tesno povezane tudi s hrano in pijačo. Dieta po meri vrhunskih, maksimalno zmogljivih in sposobnih možganov naj bi vsebovala dovolj beljakovin in ogljikovih hidratov ter zmerno količino maščob (najbolje 30 do 40 g, nikakor pa ne več kot 50 do 60 g na dan), pa čim več vitaminov, mineralov, encimov, antioksidantov, varovalnih ter ostalih bioaktivnih snovi in vlaknin.
Ameriški nutricionisti so sestavili idealen jedilnik za vse, ki se ukvarjajo z intelektualnim delom in potrebujejo maksimalni možganski potencial. Svoj najnovejši dosežek so simbolično krstili za Einsteinovo dieto, čeprav poznavalci poudarjajo, da je bil veliki oče relativnostne teorije dejansko nezahteven jedec in je prisegal predvsem na vsakdanjo hrano iz domače kuhinje. Einsteinova dieta, ki naj bi po ugotovitvah ameriških nevrologov, nutricionistov in psihologov krepila, povečevala in spodbujala spomin, vsebuje naslednja živila: banane, gobe, testenine, krompir, polnozrnato pšenico, ribe.

  • Kadar ste napeti in preobremenjeni, si lahko kljub živčnemu želodcu privoščite zrelo banano. Vsebuje vitamine skupine B (zlasti B6, ki spodbuja imunski sistem), kalij in topne vlaknine. Velika banana vsebuje okrog 100 kalorij.
  • Gobe vsebujejo veliko vitaminov B-kompleksa (pomirjajo živčevje in spodbujajo njegovo delovanje), visokovrednih rastlinskih beljakovin, imunskih in varovalnih snovi. Seveda moramo jesti kuhane ali pečene, saj surove vsebujejo strupene snovi, ki so se v laboratorijskih poskusih izkazale za kancerogene (seveda v veejih količinah). Pol skodelice kuhanih gob (brez mašečbe) vsebuje borih 20 kalorij.
  • Testenine so vir sestavljenih ogljikovih hidratov, pomagajo pri premagovanju stresa, pomirjajo in dajejo potrebno energijo. Sestavljeni ogljikovi hidrati so osnova aktualne prehranske piramide, kar pomeni, da so eno najpomembnejših živil. Vsebujejo tudi koristne rastlinske beljakovine in vitamine skupine B. Skodelica testenin, kuhanih al dente, vsebuje 190 kalorij, mehko kuhanih pa 150 kalorij.
  • Naslednji vir kompleksnih ogljikovih hidratov je krompir, ki pomirja, sprošča, pomaga premagovati stres in lakoto ter spodbuja optimizem pri učenju. Vsebuje tudi vitamin C, topne vlaknine, kalij in vitamine skupine B. Sladke vrste krompirja vsebujejo tudi snovi, ki preprečujejo raka. Velik pečen krompir vsebuje 220 kalorij, srednje velik, pečen, v olupku, pa 117 kalorij.
  • Polnovredna pšenica (skupaj s piro) je odlično žito za telo in duha. Poleg vitaminov skupine B, selena in vlaknin vsebuje še vitamin E in holin, ki spodbuja možganske funkcije.
  • Ribe (zlasti sardine) in morski sadeži vsebujejo veliko holina ter maščobnih kislin omega 3 in omega 6. Slednje vsebujejo predvsem mastne ribe iz hladnejših morij (lososi, tune, skuše in sardele). Acetilholin je nujno potreben za spomin.
  • Koristne so tudi borovnice, grozdje in/ali rozine, rdeče grenivke, posušene marelice, paradižnik, korenje in živila iz soje. Med pijačami sta najpomembnejša voda in zeleni čaj.

Učenje in življenjski slog

Zdrave prehranske in druge navade ter telesu ustrezen umirjen način življenja so nepogrešljivi elementi in ključne postavke za uspešno poglabljanje starega ter pridobivanje in osvajanje novega znanja in izkušenj.
Odrasli, ki preskočijo zajtrk, so nagnjeni k povečanju vrednosti mašeob in holesterola v krvi, otroci in mladina pa trpijo zaradi utrujenosti, motenj koncentracije in pomnjenja ter poznejše hude lakote.
Lahko se pojavijo celo vedenjske motnje, pomanjkanje ustvarjalnosti, navdušenja, interesa in zavzetosti za učenje. Nekateri se znajo sprostiti in razbremeniti in niso naklonjeni druženju in sodelovanju z okolico. Tak odnos pa ne more prinesti uspeha pri učenju in študiju. Izredno pomembno je tudi redno, primerno intenzivno, vsaj polurno gibanje na svežem zraku (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje in druge aerobne vaje). Telesu tako zagotovimo potreben kisik, ki je poleg sladkorja ključna, nepogrešljiva hrana za možgane (osrednje živčevje).

Krkini strokovnjaki vam priporočajo

Vsem, ki želijo spodbuditi in povečati zmogljivosti svojih spominskih sledi (engramske potenciale) ter povečati mentalno energijo, priporočamo redno uživanje:

Pastile Duovit memo z okusom po lešnikih vsebujejo vitamine skupine B, vitamin E in lecitin, obogaten s holinom in inozitolom, ki koristijo pri miselnih naporih. Vitamini skupine B sodelujejo pri presnovi in zaščiti celic, lecitin in holin pa pri sintezi acetilholina, prenašalca dražljajev (sporočil) v živčnem sistemu in možganih. Priporočamo osebam s povečanimi miselnimi napori (dijakom in študentom).

"Možganska telovadba"

Za piko na i pa ne pozabite na možgansko telovadbo. Razgibavanje malih sivih celic vključuje vrsto dejavnosti: reševanje križank, rebusov in ugank, igranje šaha, računanje na pamet, zapominjanje telefonskih številk, naslovov, rojstnih datumov in drugih pomembnih podatkov. Pri posameznikih, ki zapadejo v intelektualno lenobo, se začnejo možgani (prehitro) starati že okrog 20. rojstnega dneva – v času, ko je večina izmed nas še v fazi intenzivnega učenja oziroma v poglobljenem študijskem procesu.

OPOZORILO:
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.