eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2007 »

Arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak

E-mesečnik, 58. številka / nagrajenci, maj 2007

Spoštovani!

Mesec maj ima veliko imen. Je mesec ljubezni, pomladi, jagod, gibanja, svobode. Vsa ta imena je verjetno dobil po stvareh, ki se dogodijo v tem mesecu. Lahko bi ga imenovali tudi mesec visokega krvnega tlaka. Vsako leto, drugo soboto v maju, je svetovni dan hipertenzije, zadnji teden v maju pa še dan možganske kapi, ki je ena od hujših posledic visokega krvnega tlaka. Visokemu krvnemu tlaku pogosto rečemo tihi ubijalec. Ga ne čutimo in ne boli, njegove posledice pa so lahko usodne.

Tema meseca: Arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak

Kaj je arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak?
Kako so opredeljene vrednosti krvnega tlaka?
Kaj lahko storimo zase, da se obvarujemo pred posledicami visokega krvnega tlaka?
Kaj storiti, če nam večkrat izmerijo več kot 140/90 mm Hg?
Kaj želimo doseči z zdravljenjem visokega krvnega tlaka?

Kaj je arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak?

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, po katerih teče. Višina krvnega tlaka je odvisna od količine krvi, ki jo srce iztisne iz levega prekata v glavno žilo odvodnico (aorto), in od upora krvnih žil. Bolj kot so žile skrčene, višji je krvni tlak.

V velikih neodvisnih mednarodnih raziskavah so dokazali, da se z višanjem krvnega tlaka veča verjetnost za pojav usodnih ali neusodnih srčno-žilnih zapletov, kot so ateroskleroza, srčni infarkt, možganska kap in nenadna srčna smrt. Glede na ugotovitve, da so tveganja majhna (razen v posebnih primerih) do višine 139/89 mm Hg, je bila arbitrarno določena meja, da je treba krvni tlak začeti zdraviti pri vrednostih 140/90 mm Hg. Krvni tlak nad 140/90 mm Hg imenujemo visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija.

Kako so opredeljene vrednosti krvnega tlaka?

  Zgornji (sistolični)
krvni tlak (mm Hg)
Spodnji (diastolični)
krvni tlak (mm Hg)
Optimalni krvni tlak ‹ 120 ‹ 80
Normalni krvni tlak ‹ 130 ‹ 85
visoko normalni krvni tlak 130–139 85–89
1. stopnja (blaga hipertenzija) 140–159 90–99
2. stopnja (zmerna hipertenzija) 160–179 100–109
3. stopnja (huda hipertenzija) 180 in več 110 in več
Izolirana sistolična hipertenzija 140 in več ‹ 90

Kaj lahko storimo zase, da se obvarujemo pred posledicami visokega krvnega tlaka?

Najpomembneje je, da poznamo višino svojega krvnega tlaka. Če ne vemo, kolikšen je, pri prvem obisku pri zdravniku prosimo sestro, naj nam ga izmeri. Merilci krvnega tlaka so danes dostopni že v vsaki lekarni. Veliko ljudi ima doma svojega. Veliko je tudi izobraževalnih prireditev, kjer si je mogoče izmeriti krvni tlak.

Ena od takih je bila v soboto, 12. maja, na svetovni dan hipertenzije, ko smo v 10 krajih po Sloveniji mimoidočim občanom omogočili, da si izmerijo krvni tlak.

Za čim nižji krvni tlak lahko veliko naredimo sami z zdravim življenjskim slogom. Zdrav življenjski slog obsega uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave, omejitev soli (manj kot 6 g na dan) in maščob živalskega izvora, omejitev kave in alkohola, skrb za telesno težo in veliko gibanja (vsaj trikrat na teden eno uro ali petkrat na teden pol ure). Dovolj je že hitra hoja, pri kateri zasopljeno dihamo.

Kaj storiti, če nam večkrat izmerijo več kot 140/90 mm Hg?

Če nam ob različnih priložnostih večkrat izmerijo več kot 140/90 mm Hg, je nujno, da se o tem pogovorimo s svojim izbranim zdravnikom. Ta bo z večkratnimi meritvami skušal opredeliti vrednosti našega krvnega tlaka. Z nami se bo pogovoril o tveganju za pojav srčno-žilnih bolezni, pojasnil nam bo, kaj pomeni zdrav življenjski slog, in nam svetoval opustitev nezdravih navad (nezdravega prehranjevanja, pitja alkohola, kajenja), skrb za telesno težo in ukvarjanje z različnimi telesnimi dejavnostmi. Če pa tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov kljub spremembam življenjskega sloga ne zmanjšamo, nam bo predpisal zdravilo za uravnavanje krvnega tlaka.

Zdravnik izbere za vsakega bolnika najprimernejše zdravilo. Če se pokaže, da je zdravilo premalo učinkovito, odmerek poveča ali doda drugo zdravilo. Pri zelo zvišanem krvnem tlaku lahko zdravnik predpiše tudi tri ali več vrst zdravil. Pomembno je, da zdravniku zaupamo, da upoštevamo njegova navodila, da mu zaupamo tudi morebitne pomisleke in strahove in da zdravila jemljemo v skladu z navodili. Zdravila je treba jemati vsak dan in približno ob istem času. Zdravljenje visokega krvnega tlaka traja do konca življenja, kar pomeni, da se krvnega tlaka ne da uravnati z eno ali dvema škatlama zdravil in nato živeti po starem.

Kaj želimo doseči z zdravljenjem visokega krvnega tlaka?

Z zdravljenjem visokega krvnega tlaka želimo doseči ciljni krvni tlak. Ciljni krvni tlak je najnižji krvni tlak, ki ga dosežemo z zdravljenjem in se ob tem še dobro počutimo. V vsakem primeru pa skušamo doseči meje, ko se tveganje za pojav srčno-žilnih zapletov bistveno zmanjša.

  Zgornji (sistolični)
krvni tlak (mm Hg)
Spodnji (diastolični)
krvni tlak (mm Hg)
Ciljni krvni tlak pri odraslih bolnikih ‹ 140 ‹ 90
Ciljni krvni tlak pri sladkornih bolnikih ‹ 130 ‹ 80
Ciljni krvni tlak pri ledvičnih bolnikih ‹ 130 ‹ 80
Ciljni krvni tlak pri ledvičnih bolnikih,
ki s sečem izločajo več kot 1 g beljakovin na dan
‹ 125 ‹ 75

Več informacij o visokem krvnem tlaku in ostalih nevarnostih za srce in žilje si lahko preberete na krkinih internetnih straneh.