eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2007 »

Holesterol

E-mesečnik, št. 61, 26. sept. 2007

Spoštovani!

Podajmo si roke za zdravo srce!

To je slogan letošnjega svetovnega dneva srca, ki od leta 2000 zaznamuje zadnjo septembrsko nedeljo. Pomeni namreč da ne bomo skrbeli samo za svoje srce, ampak tudi za vse tiste, ki živijo z nami in okoli nas.

V zadnjih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi – predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugod po telesu.

Krka vas kot glavna pokroviteljica letošnjega dneva srca skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi na osrednjo prireditev, ki bo 29. septembra od 9. ure dalje na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Povečana vsebnost holesterola v krvi je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za nastanek in napredovanje ateroskleroze, na katerega pa lahko pomembno vplivamo tudi sami. Pa poglejmo, kako.

Tema meseca: Holesterol

Holesterol – prijatelj ali sovražnik?
Kaj je holesterol?
Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?
Zakaj je povečana vsebnost holesterola v krvi nevarna?
Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje?
Kaj lahko za zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi storimo sami?
Kako vam lahko pomaga zdravnik?

Holesterol – prijatelj ali sovražnik?

Abraham Lincoln je nekoč izzivalno vprašal: "Ali ne uničujem svojih sovražnikov, ko jih spreminjam v prijatelje?" Verjetno je imel kar prav. Sovražnik, ki ga spremenimo v prijatelja, ne postane samo neškodljiv, ampak nam lahko celo koristi. Da pa bi to lahko dosegli, moramo poznati njegove šibke točke. Vedeti moramo, kje je ranljiv ter seveda kje je najmočnejši in kaj ga krepi.

Naslov tokratne novičke nas izziva k temu, da se vprašamo, ali je holesterol sovražnik ali prijatelj. Če je sovražnik, kako ga spremeniti v prijatelja? Če je prijatelj, kako takega prijatelja obdržati? Kaj pa, če je oboje, sovražnik in prijatelj hkrati?

Odgovore na ta in druga vprašanja boste našli v novički, ki je pred vami. Tudi če se vam zdi, da o holesterolu veste že veliko ali celo vse, ima ta sovražnik/prijatelj še kar nekaj točk, kjer je občutljiv in za katere je dobro vedeti.

Kaj je holesterol?

Holesterol je nujen za normalno delovanje našega telesa, saj je ključna sestavina celičnih membran in tudi nekaterih hormonov. V vodi je netopen, zato se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Ločimo:

  • lipoproteine z majhno gostoto (LDL),
  • lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL, ostanki VLDL) in
  • lipoproteine z veliko gostoto (HDL).

Holesterol LDL imenujemo tudi škodljivi holesterol, saj se kopiči v žilni steni. Holesterol HDL pa velja za koristni holesterol, saj iz žilnih sten odstranjuje škodljivi holesterol. Naš cilj je, da bi bilo škodljivega holesterola v krvi čim manj, koristnega pa čim več. Poleg holesterola imamo v krvi tudi trigliceride; če jih je preveč, so prav tako škodljivi.

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so različni: prirojene motnje v presnovi maščob, nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) in nekatera zdravila. Največkrat poleg dedne nagnjenosti hiperholesterolemijo sprožijo tudi nezdrave življenjske navade: mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje …

Zakaj je povečana vsebnost holesterola v krvi nevarna?

Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za nastanek in napredovanje ateroskleroze, kot imenujemo počasi napredujoče kopičenje holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij). Povzroči, da se zmanjša premer žile, s tem pa se tudi pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo. Ateroskleroza se lahko razvije kjer koli v telesu, najpogostejša pa je v koronarnih žilah, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v možganskih arterijah, kjer lahko povzroči možgansko kap, ter v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge. Ateroskleroza je v Sloveniji izredno razširjena in neposredno ali vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.

Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje?

V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze, s čimer zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi zmanjša tudi nevarnost za možgansko kap in zapore žil (arterij) nog.

Kaj lahko za zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi storimo sami?

Povečano vsebnost holesterola v krvi, s tem pa tudi tveganje za nastanek in razvoj ateroskleroze ter posledičnih bolezni srca in žilja, lahko uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Gre za upoštevanje zdravih navad, kamor spadajo zdrava prehrana, zmanjšanje prevelike telesne teže, redna telesna dejavnost, opustitev kajenja in omejeno pitje alkohola.

Kako vam lahko pomaga zdravnik?

Če vam želenih vrednosti holesterola v krvi ne uspe doseči z zdravim načinom življenja, vam bo zdravnik predpisal še ustrezno zdravilo. Danes imamo na razpolago zelo učinkovita zdravila za zmanjšanje holesterola in maščob v krvi. V grobem jih delimo v štiri skupine: statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola in ionski izmenjevalci.
Najučinkovitejši so statini, ki so zdravila prve izbire za zdravljenje povečanih vrednosti holesterola in maščob v krvi. Če jih jemljemo redno, lahko zmanjšamo vrednosti holesterola v krvi, zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 %, vrednosti koristnega holesterola HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15 %. Z njimi lahko zmanjšamo tudi povečane vrednosti trigliceridov.
Statini so varna in preizkušena zdravila, saj jih milijoni bolnikov jemljejo že 20 let. Z njimi je bilo narejenih izredno veliko obsežnih raziskav, ki so potrdile njihovo varnost in učinkovitost tudi pri bolnikih, ki so jih jemali neprekinjeno deset let in več.
Cilj zdravljenja s statini ni samo zmanjšanje povečanih vrednosti holesterola do želenih, ampak tudi preprečevanje nadaljnjih srčno-žilnih zapletov.
Statini so učinkoviti le, če jih jemljemo redno. Praviloma jih je treba jemati do konca življenja.
Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali pa le krajše obdobje.
Krka ima že več kot 10-letne izkušnje v proizvodnji visokokakovostnih statinov: lovastatina, simvastatina in atorvastatina.

Zaželene vrednosti holesterola v krvi
skupni holesterol < 5 mmol/l
holesterol LDL < 3 mmol/l
trigliceridi < 1,7 mmol/l
holesterol HDL > 1 mmol/l pri moških
  > 1,2 mmol/l pri ženskah
 
Za bolnike s srčno-žilno boleznijo ali sladkorno boleznijo so priporočljive še nižje vrednosti
skupni holesterol < 4,5 mmol/l
holesterol LDL < 2,5 mmol/l