eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2007 »

Nasmeh soncu z ustrezno zaščito

E-mesečnik, št. 60, 24. julij 2007

Spoštovani!

Čas poletja je tu in večina se ob vsakodnevnih obveznostih že pripravlja na težko pričakovani dopust. Poletja brez sonca si težko predstavljamo, zato se velikokrat brezbrižno in brez zaščite predajamo sončnim žarkom. Gibanje na soncu zelo dobro vpliva na naše počutje in je hkrati koristno, saj je pomembno za tvorbo vitamina D. Vendar je potrebno opozoriti, da je lahko pretirano izpostavljanje soncu tudi zelo nevarno, saj UV-žarki povzročajo poškodbe kože in oči, oslabijo imunski sistem in povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka. Z ustrezno zaščito pred soncem pa lahko nevarne vplive sonca omilimo in si tako privoščimo popolne poletne užitke!

Tema meseca: Nasmeh soncu z ustrezno zaščito

Nevarnosti sonca
Posledice izpostavljenosti soncu, ki jih koža ne pozabi!
Pravila pametnega izpostavljanja soncu
Kako izbrati ustrezno zaščito?

Nevarnosti sonca

Sonce oddaja 3 vrste UV-žarkov, ki so del spektra elektromagnetnega valovanja. UV-žarki so tisti, ki v največji meri učinkujejo na našo kožo. So majhnih valovnih dolžin, zato jih ne vidimo. Glede na različne valovne dolžine lahko na koži povzročajo različne učinke. Delimo jih v tri skupine:

  • UV-C so žarki kratkih valovnih dolžin, ki se v celoti absorbirajo v ozonski plasti našega ozračja in ne vplivajo na našo kožo.
  • UV-B so visokoenergijski žarki srednjih valovnih dolžin. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje in sončne opekline.
  • UV-A so dolgovalovni žarki, ki imajo manjšo energijo, in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da so ti žarki pretežno neškodljivi, novejše raziskave kažejo, da pomembno sodelujejo pri prezgodnjem staranju kože, poškodbah genetskega materiala in nastanku kožnega raka.

Posledice izpostavljenosti soncu, ki jih koža ne pozabi!

Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem s tvorbo kožnega pigmenta ali melanina, zaradi česar na soncu porjavimo. Zagorelost torej pomeni, da je v koži prišlo do škodljivih sprememb, ki pa se skozi leta stalno seštevajo in kopičijo ter se kasneje lahko izrazijo v obliki resnih poškodb kože.
Obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temnopoltih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta večja, svetlopolti, svetlooki in svetlolasi pa so bolj občutljivi in se morajo pred soncem še toliko bolj zaščititi. Naša koža premore tudi lastne antioksidante, ki skrbijo za pravilno delovanje celic. Med antioksidante spadajo vitamina C in E, provitamin A ter selen, ki proste radikale nevtralizirajo in v celici tako ponovno vzpostavijo ravnovesje.

Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV-žarkov. Ločimo akutne ali zgodnje in kronične ali pozne posledice sončnih žarkov.

Zgodnje posledice se običajno razvijejo kmalu, in sicer v času 24 ur po izpostavljenosti sončnim žarkom, in so odvisne od prejetega odmerka sevanja, valovne dolžine žarkov in tipa kože.

  • Rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV-žarki.
  • Sončne opekline so posledica delovanja žarkov UV-B. Poleg rdeče kože se lahko pojavijo tudi mehurji.

Pri poznih posledicah sončenja gre za učinke, ki jih puščajo žarki na koži po daljšem času. Nevarno je zlasti izpostavljanje soncu v otroštvu. Sem sodijo:

  • Prezgodnje staranje. Gube so posledica poškodovanih kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur znatno prispevajo UV-A žarki, ki predstavljajo kar 80 % zunanjih dejavnikov, ki pospešujejo biološko staranje kože.
  • Tanjšanje kože, vidne žilice in suhost kože so prav tako pogostokrat posledice pretiranega sončenja.
  • Sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila leta izpostavljena soncu, predvsem na ramenih, zgornjem delu hrbta in po hrbtiščih rok.
  • Kožni rak je najhujša posledica sončenja. Razvije se zaradi kancerogenega delovanja UV-žarkov na jedrne kisline kožnih celic. Po podatkih Registra raka za Slovenijo se obolelost za kožnim rakom in malignim melanomom povečuje, zato je nujno potrebno upoštevati navodila za pravilno sončenje (Onkološki inštitut Ljubljana, 2005).

Pravila pametnega izpostavljanja soncu

  1. Počasi se privajajte na sonce (prvi dan le eno uro).
  2. Postopoma podaljšujte čas izpostavljenosti sončnim žarkom.
  3. Izogibajte se sončnim žarkom med 10. in 16. uro.
  4. Preden se podate na sonce, se obvezno zaščitite z ustreznim izdelkom.
  5. Izdelek za zaščito pred soncem nanesite na kožo 20 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu.
  6. Nanašajte ga redno in v zadostni količini, še posebej po kopanju in brisanju z brisačo.
  7. Ne pozabite tudi na najobčutljivejše dele telesa: nos, robovi uhljev, prsi, ramena, narti.
  8. Z izdelkom za zaščito se namažite tudi, ko ste v senci, saj navkljub temu sončni žarki še vedno prodrejo do kože.
  9. Še posebno dobro se zaščitite v bližini površin, ki v večji meri odbijajo svetlobo (voda, pesek, beton ...).
  10. Pred soncem se zavarujte tudi s pokrivalom, oči pa zaščitite s sončnimi očali.
  11. Poskrbite, da boste popili dovolj tekočine, saj tako preprečite dehidracijo.
  12. Posebno pozornost namenite otrokom, saj se posledice poškodb na nežni otroški koži kažejo šele čez leta.

Kako izbrati ustrezno zaščito?

Izbira zaščitnega faktorja je odvisna od odgovorov na sledeča vprašanja:

  • Ugotovite, kakšen tip kože imate.
  • Vprašajte se, kje boste uporabljali izdelek (na morju, v hribih, v tropskih krajih itd.).
  • Predvidevajte, koliko časa boste izpostavljeni soncu.
  • Predvidevajte, koliko aktivni boste na soncu (vodni športi, intenzivno znojenje ipd.).

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.