eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2007 »

Resnice in zmote o prehladu

E-mesečnik, št. 63, 30. nov. 2007

Spoštovani!

Prihaja mesec zaključnih poročil in inventur, norega tekanja po nakupih, neprespanih noči zaradi službenih in zasebnih praznovanj. December je lahko čaroben, vendar je hkrati tudi zelo stresen. Zato mora biti naše telo v najboljši formi. In prehlad je med prvimi na seznamu stvari, ki nas pri tem ovirajo. Verjetno že veste, da je najpogostejši razlog odsotnosti z delovnega mesta in iz šole in da se najpogosteje pojavlja prav od jeseni do pomladi. Verjetno tudi veste, da je prehlad najpogostejša okužba zgornjih dihalnih poti. Zato smo mu posvetili tokratni eMesečnik, ki smo ga pripravili v nekoliko drugačni obliki.

O prehladu kroži nekaj prepričanj, ki jih je zagotovo slišal vsak izmed nas, od babice ali od prijateljev, mnogo jih najdemo tudi na internetu. Kljub razširjenosti pa prepričanja ne držijo vedno, zato jih bomo nekaj pregledali in razjasnili. Spomnili vas bomo tudi na to, kaj pomaga ohraniti dobro telesno pripravljenost.

Tema meseca: Resnice in zmote o prehladu

Mraz poveča možnost za nastanek prehlada.
Po prebolelem prehladu smo odporni proti ponovnim obolenjem.
Ko smo prehlajeni, pomaga savna.
Proti prehladu pomaga vroč čaj.
Prehlad se začne s kihanjem.
Ker se prehlad konča sam od sebe, simptomov ni treba lajšati.
Kašlja, ki spremlja prehlad, ne smemo zavirati.
V praznični december pojdimo brez robčkov.

Mraz poveča možnost za nastanek prehlada.

Ne drži.
Mraz ne poveča možnosti za nastanek prehladnega obolenja in ne poslabša nastalega obolenja.

Zakaj?
Ključno vlogo pri nastanku okužbe zgornjih dihal igrajo virusi, posebno rinovirusi, kadar pridejo v stik z nosno sluznico. Njihova zmožnost, da povzročijo okužbo, je največja pri bolj vlažnem zraku.

Po prebolelem prehladu smo odporni proti ponovnim obolenjem.

Ne drži.
Po prebolelem prehladu smo do neke mere odporni proti nekaterim vrstam virusov.

Zakaj?
Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne more zgraditi obrambe proti vsem. Možne so tudi ponovne okužbe z isto vrsto virusa. Naše telo namreč protiteles ne razvije po vsaki okužbi, večje število virusov pa lahko preseže njihovo obrambno sposobnost.

Ko smo prehlajeni, pomaga savna.

Delno drži.
Savna pomaga in se priporoča le pri prvih znakih prehlada.

Zakaj?
Savna z aromaterapijo blagodejno deluje na dihala in kožo ter okrepi odpornost. Odsvetuje pa se bolnim, tudi v primeru zvišane telesne temperature.

Proti prehladu pomaga vroč čaj.

Delno drži.
Splošna priporočila pri prehladu svetujejo, da zaužijemo dovolj tekočine.

Zakaj?
S čajem dobimo veliko tekočine, ki je nujna za zniževanje zvišane telesne temperature. Tudi zdravila za zniževanje zvišane telesne temperature so lahko manj učinkovita, če ne spijemo dovolj.

Prehlad se začne s kihanjem.

Delno drži.
Včasih je kihanje eden od prvih simptomov prehlada. Prehlad pa se lahko začne tudi z okužbo grla. Posledica je vnetje sluznice, kar občutimo kot oteženo požiranje (bolečina in neprijetno skelenje). Sledijo izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Lahko se pojavita tudi zvišana telesna temperatura in glavobol.

Zakaj?
Prehlad lahko traja od treh dni pa vse do dveh tednov. Temu primerno se razlikujejo tudi simptomi, ki ga spremljajo. Lajšamo jih z izdelki za samozdravljenje. V Krki so na voljo izdelki za vneto in boleče grlo, ki obenem preprečujejo razvoj hujše okužbe. Ko pa se pojavi več simptomov hkrati, svetujemo izdelke, ki vsebujejo paracetamol z vitaminom C ali drugimi učinkovinami.

Ker se prehlad konča sam od sebe, simptomov ni treba lajšati.

Ne drži.
Lajšanje simptomov pri prehladu je smiselno, saj s tem lajšamo tiste težave, ki nas utrujajo, delajo slabotne in prispevajo k slabemu počutju. S tem tudi preprečujemo morebitne zaplete. Poleg tega se priporočajo počitek, dovolj tekočine in ustrezna vlažnost bivalnih prostorov.

Zakaj?
Prehlada ne gre podcenjevati, saj lahko pride do zapletov. Razvije se lahko v hujšo bakterijsko okužbo srednjega ušesa (najpogostejša je pri otrocih), obnosnih votlin (sinuzitis) ali spodnjih dihal (najpogostejša je pljučnica). Z lajšanjem simptomov zmanjšamo tudi nevarnost okužbe ljudi, ki so okoli nas.

Kašlja, ki spremlja prehlad, ne smemo zavirati.

Delno drži.
Suh in dražeč kašelj bolnika le izčrpava, svoje naloge pa ne opravlja. Zato svetujemo antitusike,ki kašelj pomirijo, kar je pomembno predvsem ponoči.

Zakaj?
Kašelj je refleks, s katerim telo ščiti pljuča in dihalne poti. Pogosto je posledica vnetja sluznice dihal, ki se pojavi tudi pri prehladu. Ločiti je treba produktiven (moker) in neproduktiven (suh) kašelj. Produktivni kašelj izloča sluz, ki ovira zračenje pljuč, zato ga moramo spodbujati. Neproduktivni kašelj pa je suh, dražeč in ne izloča sluzi, zato ga zaviramo.

V praznični december pojdimo brez robčkov.

Drži ali ne drži.
Veliko je odvisno od nas samih. Imunski sistem je obramba, ki jo je človeško telo razvilo, da bi se borilo proti različnim mikrobom, ki povzročajo okužbe. Zato za konec navajamo nekaj nasvetov, kako izboljšati obrambni mehanizem telesa.

  • Uživajmo uravnoteženo hrano, bogato z vitamini in minerali.
  • Redno telovadimo na prostem, tudi pozimi.
  • Izogibajmo se alkoholu, kavi in kajenju.
  • Izogibajmo se javnim, zaprtim prostorom, kjer je hkrati veliko ljudi.
  • Roke si pogosto umivajmo z milom in s toplo vodo.
  • Z rokami se ne dotikajmo nosu in oči.
  • Od tistega, ki kašlja ali kiha, se oddaljimo vsaj za en meter.

Če vaš praznični december ne bo minil brez robčkov, naj bodo ti papirnati in takoj po uporabi jih zavrzite. Pa brez slabe volje. Zgoraj navedeni nasveti vam bodo vsekakor v pomoč.