eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2008 »

Tema meseca: Kako prepoznati tveganja za nastanek bolezni srca in žilja ter jih preprečevati

E-mesečnik, št. 71, 2. okt. 2008

Spoštovani!

Srce je človekov najpomembnejši in najdragocenejši organ, zato ga moramo varovati. Da bi ostalo zdravo, je pomembno prepoznati nevarnosti zanj in poskrbeti za življenjski slog, ki nam pomaga ohranjati zdravje srca in žilja. Na to nas je spomnil tudi 28. september, svetovni dan srca.

Tema meseca: Kako prepoznati tveganja za nastanek bolezni srca in žilja ter jih preprečevati

Varovanje srca v mladosti in zdrav način življenja prispevata k naši skrbi za kakovosten vsakdanjik, pa tudi k skrbi za zdravo starost.
Ali ste ogroženi tudi vi?
Sprememba življenjskega sloga za zdravje srca in žilja
Prehrana za zdravje srca in žilja
Kdaj in kako nam nevarnosti za srce pomaga odkriti zdravnik?

Svetovni dan srca je letos potekal pod sloganom »Ali je vaše srce ogroženo?«. Aktivnosti ob tem dnevu je pripravilo tudi slovensko Društvo za zdravje srca in ožilja, saj želi izboljšati prepoznavnost ogroženosti, javnost ozavestiti o dejavnikih tveganja in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolezni srca in možganske kapi. Eden od takih ukrepov je tudi zdrav življenjski slog, prijazen do našega organizma. Pri tem ne gre za zdravljenje, ampak za zdrave navade. Vsi »ogroženi«, torej tisti, pri katerih se pojavljajo dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Tveganje morajo najprej poskušati odpraviti s strožjimi dietetičnimi in drugimi ukrepi (brez zdravil), marsikdaj pa je treba pod zdravnikovim nadzorom jemati tudi različna zdravila.

Varovanje srca v mladosti in zdrav način življenja prispevata k naši skrbi za kakovosten vsakdanjik, pa tudi k skrbi za zdravo starost.

Bolezni srca in žilja so na vrhu lestvice vzrokov kroničnih obolenj, invalidnosti, prezgodnjega staranja in umiranja. Z zdravim načinom življenja (zdrava prehrana, gibanje, sprostitev, počitek in spanje) pa lahko preprečimo nekatere bolezni in prezgodnje umiranje. Med te bolezni spadajo predvsem srčni infarkt, možganska kap, ledvična odpoved in prizadetost žil drugod po telesu.

Na nekatere dejavnike tveganja za bolezni srca in žilja ne moremo vplivati (starost, spol, dednost). Veliko dejavnikov (kajenje, čezmerno pitje alkohola, premalo telesne dejavnosti, stres) pa je takih, da nanje lahko odločilno vplivamo sami ali z zdravnikovo pomočjo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je celotno tveganje seštevek vseh dejavnikov tveganja!

Ali ste ogroženi tudi vi?

Deloma lahko ogroženost ugotovimo sami, nekatere dejavnike pa odkrije zdravnik. Ugotavljanje morebitnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja pomeni določanje stopnje ogroženosti. Svojo lahko ugotovite, če odgovorite na nekaj osnovnih vprašanj o svojem življenjskem slogu in zdravstvenem stanju.

Sprememba življenjskega sloga za zdravje srca in žilja

Še preden obiščete zdravnika, lahko upoštevate nekaj nasvetov.

  • Privoščite si zmerno količino zdrave, okusne, privlačne in koristne hrane v več lažjih obrokih. Kakovost je pomembnejša od količine.
  • Poskrbite za pravo mero gibanja. Vadite redno, najbolje vsak dan po pol ure, po možnosti na prostem.
  • Organizmu zagotovite dovolj počitka in spanja, saj omogočata in spodbujata razbremenitev in sprostitev.
  • Privoščite si zvrhano mero sprostitve. Poiščite učinkovite načine za odpravo in zmanjševanje stresa.
  • Družite se z ljudmi, ki vas spodbujajo in podpirajo v prizadevanjih za zdravo, zadovoljno in polno življenje.
  • Če se kljub zdravemu načinu življenja pojavijo zapleti s srcem in žiljem, je priporočljivo, da vam zdravnik predpiše ustrezna zdravila. Tako lahko preprečite ali zavrete razvoj bolezni.

Prehrana za zdravje srca in žilja

Zdravje si krojimo tudi s pripravo jedilnika za našo mizo, z velikostjo obrokov in količino kalorij, ki jih zaužijemo. Priporočljivo je, da omejimo nasičene maščobe, holesterol, sol, sladkor in alkohol. V jedilnik je treba vključiti obilo sadja in zelenjave, rib in morskih sadežev, oreščkov in semen, polnovrednih žitnih izdelkov, posnetega mleka in mlečnih izdelkov ter veliko vode. Hrano je treba deliti v več (3 do 5) manjših obrokov. Ne smemo izpustiti zajtrka in pretiravati pri večerji.

Tudi nekatera živila pomagajo v boju proti povečanim vrednostim holesterola in maščob. Mednje se uvrščajo jabolka, avokado, suho sadje, ječmen in oves, morski sadeži, olivno in arašidovo olje, soja in zeleni čaj.

Kdaj in kako nam nevarnosti za srce pomaga odkriti zdravnik?

Pri prepoznavanju ogroženosti za bolezni srca in možganske kapi je zelo pomembno redno merjenje krvnega tlaka. Prve meritve nam lahko opravi zdravnik.

Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je v Sloveniji vse pogostejša bolezen, obolelih je že več kot pol milijona odraslih. Je bolezen, ki nenehno škodi življenjsko pomembnim organom in organskim sistemom. Tiho škoduje predvsem srcu, možganom, ledvicam in očem. Je tudi eden izmed najpogostejših dejavnikov tveganja za zaplete, kot sta možganska kap in srčni infarkt. Pogosto se pri bolnikih z zvišanim krvnim tlakom pojavijo še druge bolezni, na primer srčno popuščanje ali kronična ledvična bolezen.

Ob splošnih ali specialističnih pregledih nam zdravnik najlažje pove, ali se tudi pri nas pojavljajo tveganja za te bolezni ali pa morda že nevarno ogrožajo naše zdravje. Zdravnik se tudi odloči, ali potrebujemo zdravljenje in kakšno naj bo.

Ena od možnih terapij so zdravila, ki delujejo na RAAS (renin-angiontenzin-aldosteronski sistem). To je danes ena najpomembnejših skupin zdravil, ki znižujejo krvni tlak, s čimer zmanjšujejo pogostost srčno-žilnih obolenj in umrljivosti. Zelo široko paleto zdravil, ki delujejo na RAAS, proizvaja tudi Krka.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.