eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2009 »

Bolečina

E-mesečnik, št. 78, 24. april 2009

Spoštovani!

Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Ni ga človeka na svetu, ki se še ni soočil z njo. Čeprav gre za neprijetno izkušnjo, pa nas po drugi strani opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja, pomaga nam, da se v določenih situacijah odzovemo hitro, refleksno. Tako v nekaj milisekundah odmaknemo roko z vročega štedilnika, se izognemo drvečemu avtomobilu, bolečina je razlog, da obiščemo zdravnika ali zobozdravnika.

Tema meseca: Bolečina

Kaj je bolečina?
Vrste bolečin
Ocena bolečine
Zakaj začne boleti?
Kaj lahko storimo sami?
Kdaj moramo obiskati zdravnika?
Dnevnik bolečine

Kaj je bolečina?

Bolečina je po definiciji neprijetna čutna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno poškodbo tkiva. Je odziv telesa na bolezen ali poškodbo. Čeprav je neprijetna, ima svojo vlogo – je opozorilni znak, da je z nami nekaj narobe. Ko jo občutimo, se namreč skušamo izogniti dejavniku, ki jo povzroča.

Vrste bolečine

Glede na mesto izvora bolečine

  • somatska (izvira iz zunanjih delov telesa – kože, mišic, sklepov)
  • visceralna (izvira iz notranjih organov)
  • prenesena (izvira iz bližnjih organov, npr. zaradi obolelega kolena bolijo kolki)
  • lokalna (bolečina, omejena na določen del telesa)

Glede na čas trajanja

  • akutna (traja nekaj dni ali tednov, navadno je povezana s poškodbo tkiva, običajno mine s celjenjem)
  • kronična (traja še več kot en mesec po zdravljenju akutne bolezni ali poškodbe)

Po pomenu

  • fiziološka (zaščitna in opozorilna vloga)
  • patološka (kronična bolečina, ki otežuje življenje bolnikov)

Ocena bolečine

Težava pri oceni bolečine je, da je njeno zaznavanje subjektivno, odvisno od posameznika. Pravimo, da imajo nekateri nizek, drugi pa visok prag bolečine. Uporablja se t. i. opisna lestvica bolečine, po kateri ločimo štiri kategorije: ni bolečine, blaga bolečina, zmerna bolečina, huda bolečina.

Zakaj začne boleti?

Vzrokov za bolečino je več:

  • bolezni, poškodbe, operacije,
  • pritisk na živec,
  • poškodba ali prekinitev živca (ob poškodbi ali pri operaciji).

Včasih pa vzroka ne poznamo.

Različni dražljaji (npr. ureznine, udarci, zlomi kosti) povzročijo draženje receptorjev za bolečino. Dražljaj se od teh receptorjev po živčnih vlaknih prenese v možgane. Takrat zaznamo bolečino.
Receptorji za bolečino, t. i. nociceptorji, so v koži in v nekaterih notranjih tkivih (v pokostnici, stenah arterij, na površinah sklepov in v njihovih ovojnicah). Zaznavajo mehanski, toplotni ali kemični dražljaj.

Na mestu draženja se začnejo sproščati tudi lokalni vnetni dejavniki. To so molekule, ki dodatno dražijo nociceptorje. Pravimo, da se boleče mesto razboli. Nekateri dejavniki (npr. prostaglandini) sodelujejo tudi pri nastanku bolečine in vnetja.

Prostaglandini so molekule, ki sodelujejo pri različnih procesih v celici, tudi pri nastanku bolečine in vnetja. Nastajanje prostaglandinov preprečujemo z nekaterimi zdravili proti bolečinam.

Živčevje ne deluje vedno pravilno. Kadar ni jasnega izvora bolečine, telo pa kljub temu sporoča možganom, da je nekje poškodba, govorimo o nevropatski bolečini.

Kaj lahko storimo sami?

Sami lahko zdravite blage do zmerne akutne somatske bolečine (glavobol, zobobol, menstrualna bolečina, mišična in sklepna bolečina, začetni stadiji revmatskega obolenja).

Izberite metodo zase:

          • fizioterapijo ali kiropraktiko,
          • masažo,
          • akupunkturo,
          • obvladovanje stresa,
          • analgetike (ibuprofen, npr. Bonifen, naproksen natrij, npr. Nalgesin S),
          • druge vrste zdravil (npr. antidepresive, mišične relaksante, ki skupaj z analgetiki lahko bolje nadzorujejo bolečino).

Preizkusite lahko več različnih možnosti, da ugotovite, katera vam najbolj ustreza.

Več o samozdravljenju bolečine lahko preberete na spletni strani www.nalgesin.si, ki vas na poljuden in interaktiven način seznanja z različnimi vrstami bolečine, ki jih lahko lajšate sami (glavobol, migrena, menstrualna bolečina, bolečina v mišicah in sklepih, bolečina v križu, revmatska bolečina). Omogoča vam tudi vodenje dnevnika bolečine, ugotavljanje vpliva vremena na bolečino, odgovarja na najpogostejša vprašanja, omogoča sodelovanje v nagradni igri Hitra rešitev in vam svetuje, kako odpraviti bolečino.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Obstajajo situacije, ko samozdravljenje ne zadošča. Zdravnika moramo obiskati:

  • če je bolečina huda,
  • če je akutna in traja več kot 10 dni,
  • če jo spremlja vročina, ki traja več kot 3 dni,
  • če ji ne moremo določiti vzroka nastanka ali če gre za visceralno bolečino.

Dnevnik bolečine

Ker se v življenju bolečine vedno znova ponavljajo ali pa so celo kronične, si zapisujte, kdaj vas boli in kakšna je vaša bolečina. Izpolnjujte dnevnik bolečine. Tako boste bolje spoznali bolečino, ki vas pesti, našli boste pot, kako se ji izogniti, obenem pa boste zdravniku olajšali diagnostiko in določitev ustreznega zdravljenja.

Ali veste?

  • Glavobol je med 10 najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju.
  • Za migreno trpi 10–20 % odraslih ljudi. – Menstrualni krči pestijo 90 % žensk.
  • Kar štirje od petih odraslih ljudi bodo vsaj enkrat v življenju občutili bolečino v križu.
  • V Sloveniji deluje 14 protibolečinskih ambulant.

 Svetovni dan hipertenzije 

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.