eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2009 »

Premagajmo depresijo – različni obrazi depresije

E-mesečnik, št. 83, dec. 2009

Spoštovani!

DepresijaDepresija je ena najpogostejših duševnih motenj, saj enkrat v življenju prizadene eno od osmih oseb. Doleti lahko kogarkoli, ne glede na raso, etično skupino ali starost. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da na leto prizadene kar 10 % prebivalstva. Depresija vpliva na telesno zdravje in počutje ter povzroči spremembe v človekovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Vzame mu veselje do življenja, povzroči lahko zaplete drugih bolezenskih stanj, v hudih primerih lahko vodi celo v samomor. V novem E-mesečniku vam predstavljamo različne obraze depresije in načine, kako jo premagati.

Tema meseca: Premagajmo depresijo – različni obrazi depresije

Vzroki depresije

Depresija se lahko pojavi kadarkoli in brez očitnega razloga ali pa jo sprožijo okoljski dejavniki. Pogosto je posledica zapletenega procesa različnih genskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Doslej še niso povsem razložili, zakaj nekateri ljudje postanejo depresivni, drugi pa ne. Tudi potek bolezni še ni popolnoma razjasnjen. Znano je, da depresijo povzroča več zunanjih in notranjih dejavnikov, ki povzročajo spremembe v možganih.

Veliko ljudi nasprotuje zdravljenju depresije, saj menijo, da ni resna bolezen, da se lahko zdravijo sami ali da je to bolj osebnostna slabost kot resna zdravstvena težava. Vendar lahko depresija brez ustreznega zdravljenja traja več tednov, mesecev ali celo let.

Kako prepoznati depresijo

Znaki in simptomi depresije

  • dalj časa trajajoče potlačeno, tesnobno razpoloženje, občutek »praznine«
  • nespečnost ali pretirano dolgo spanje, zbujanje sredi noči, zgodnje jutranje zbujanje
  • izguba apetita in izguba teže ali pretirana ješčnost in pridobivanje teže
  • izguba veselja in zanimanja do prej priljubljenih dejavnosti, tudi do spolnosti
  • nemir, razdražljivost
  • trdovratni telesni simptomi, ki se ne odzivajo na zdravljenje (npr. kronična bolečina, prebavne motnje)
  • otežena koncentracija, spominjanje, odločanje
  • utrujenost, pomanjkanje energije
  • občutja krivde, brezizhodnosti, nevrednosti
  • razmišljanje o samomoru, smrti

Depresija pri ženskah

Depresija pri ženskah
Ženske za depresijo
zbolevajo dvakrat pogosteje kot moški, kar je najverjetneje posledica kombinacije različnih dejavnikov. Hormonske in biološke spremembe v različnih življenjskih obdobjih (menstruacije, nosečnost, porod, menopavza) so pogosto povezane z depresivno simptomatiko. Prav tako lahko nastanek depresivnih simptomov povzroči kombinacija stresa, socialnih pričakovanj ter skrbi za dom in otroke. Dejavniki tveganja so tudi zdravljenje s hormonskimi zdravili. Zbolevajo tudi ženske, ki so bile v otroštvu ali mladosti telesno ali duševno zlorabljene.

Depresija pri moških

Depresija pri moškihSimptomi depresije pri moških so navadno drugačni kot pri ženskah. Pogostejši so zmanjšana toleranca za stres, napadi jeze, slabše obvladovanje impulzov, občutek izgorelosti, pretirana telesna dejavnost, nasilnost, zloraba alkohola, neodločnost, motnje spanja, vedenja … Moški se težje sprijaznijo z občutki nemoči, zato težave pogosto skušajo lajšati z alkoholom, pomirjevali … Pitje alkoholnih pijač in jemanje drugih nedovoljenih substanc prekriva depresijo.

Depresija in koronarna bolezen

Depresija in koronarna bolezenTako pri ženskah kot pri moških se kaže povezanost med depresijo in srčno-žilno oziroma koronarno boleznijo. Depresija je pogosto neodvisen dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni. Koronarna bolezen pa poveča tveganje za depresijo, saj je kar eden od petih bolnikov depresiven. V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo povezave med bolečino in depresijo. Skoraj 70 % depresivnih bolnikov zdravnika obišče zaradi različnih telesnih simptomov. Večinoma se pojavljajo kot kronične bolečine brez somatskega vzroka (npr. kot bolečine v hrbtu, želodcu, prsih, glavobol) ali v drugačni obliki (npr. kot kronična utrujenost ali razbijanje srca, t. i. palpitacije). Ti simptomi so izraz somatskih bolezni in so pogosto edine tegobe, zaradi katerih depresivni bolnik obišče zdravnika.

Zdravljenje z antidepresivi

Ko se pri bolniku depresija pojavi prvič, se verjetnost za drugo epizodo giblje med 50 in 80 %, po drugi epizodi se verjetnost za tretjo povzpne že na 90 %. Možnost za popolno ozdravitev se manjša, če depresija dlje časa ni ustrezno zdravljena ali pa sploh ni zdravljena. Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, družbeni status ali izobrazbo. Če ugotovite, da se je vaše razpoloženje spremenilo, ali če imate druge simptome depresije, čim prej poiščite pomoč pri svojem zdravniku. Svetoval vam bo, kako zdraviti depresijo.

Depresijo lahko učinkovito zdravimo z zdravili, predvsem z antidepresivi. Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (npr. escitalopram, sertralin). Zdravljenje poteka v več fazah.

  • Akutna faza je začetna faza zdravljenja. Običajno traja 6 do 12 tednov. V tem času je smiselno redno obiskovanje zdravnika, da bo lažje spremljal potek zdravljenja. Cilj te faze je doseči odziv na zdravljenje z antidepresivom in remisijo (stanje brez simptomov depresije).
  • Nadaljevalna faza nastopi, ko bolnik doseže remisijo depresivne epizode. V tej fazi mora antidepresive jemati še najmanj 6 mesecev, ker to zelo zmanjša tveganje za ponovni zagon depresivne epizode (relaps). Cilj te faze je preprečiti ponovitev depresivne epizode in vzdrževati remisijo.
  • Vzdrževalna faza sledi nadaljevalni. Potem ko se je bolnik 6 mesecev po remisiji zdravil z antidepresivi, Antidepresivimora skupaj z zdravnikom preučiti, ali še potrebuje antidepresivno zdravljenje. Cilj te faze je preprečiti ponovitev depresivne epizode in vzdrževati remisijo.

Depresijo moramo zdraviti z varnim in učinkovitim antidepresivom toliko časa, da ne pride do poslabšanja ali do ponovitve depresije. Pri zdravljenju je vedno treba upoštevati zdravnikova navodila.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.