eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2010 »

Ko zgaga ni le zgaga – neznačilna refluksna bolezen

E-mesečnik, št. 88, junij 2010

Spoštovani!

GERBSončni dnevi so kot nalašč za piknike, ko lahko uživamo v aktivnostih na prostem in v prijetnem druženju ob hrani. Žal pa nam lahko sveža zelenjava, mastna in začinjena hrana z žara pozneje, ko se umirimo, povzročajo pekoč občutek za prsnico oziroma tiščanje in pekoč občutek v žlički. Takoj pomislimo na zgago. Pa gre res samo za zgago, ki je lahko neprijeten spremljevalec obilnih obrokov, ali morda za kaj več? Kaj lahko sami naredimo, da bi odpravili ta neprijetni občutek? Kdaj moramo obiskati zdravnika? Odgovore boste našli v tokratnem E-mesečniku.

Tema meseca: Ko zgaga ni le zgaga – neznačilna refluksna bolezen

Kaj je gastroezofagealna refluksna bolezen?

O bolezni, ki jo strokovno imenujemo gastroezofagealna refluksna bolezen (v nadaljevanju GERB), govorimo, ko vračanje želodčne kisline v požiralnik povzroča težave oziroma če se te težave pojavljajo vsaj dva dni v tednu in poslabšajo kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejši težavi pri GERB-u sta zgaga (pekoč občutek v žlički ali za prsnico) in regurgitacija (vračanje kisle želodčne vsebine v usta), druge težave pa so še spahovanje, motnje požiranja in pretirano slinjenje. Te težave so znane kot značilni simptomi GERB-a. GERB je izredno pogosta bolezen, saj se ocenjuje, da prizadene do 20 % ljudi v razvitem svetu.

GERBGERB nastane, ker zaradi ohlapnosti mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom v požiralnik pride želodčna kislina. Mišica zapiralka skrbi za spuščanje hrane v želodec in se odpre, ko pogoltnemo hrano ali tekočino. Če je mišica odprta tudi, ko ne požiramo, želodčna kislina zateka nazaj v požiralnik ali še višje, celo do sluznice grla in žrela. Pri tem pride do draženja sluznice požiralnika, kar se običajno kaže kot zgaga ali bolečina. Pri bolnikih s hujšo obliko bolezni se lahko vname sluznica ali pa na sluznici požiralnika nastanejo razjede.

Zgaga se še poslabša, če se prenajemo, se takoj po obroku uležemo ali sklanjamo. Nekatera zdravila in hrana (npr. pekoča in mastna hrana, gazirane pijače, kava, čokolada, oreščki) lahko zgago še poslabšajo. Tudi prevelika telesna teža, kajenje in nosečnost povečajo možnost za nastanek zgage.

Zanimivosti o GERB-u

  • Pri 20 % bolnikov je vzrok za kronični kašelj.
  • V kar polovici primerov je razlog za trdovratno hripavost.
  • Povzroči lahko motnje požiranja in občutek tujka v grlu.
  • Ima ga več kot 50 % bolnikov z astmo. Zdravljenje navadno izboljša tudi astmo.
  • Povzroči lahko bolečino v prsih. Da gre za GERB, lahko posumimo šele po negativnih kardioloških preiskavah.
  • Kar 55 % ljudi z GERB-om ima težave z razjedami zobne sklenine.

Neznačilni simptomi GERB-a

Zanimivo je, da lahko GERB povzroči tudi druge težave, ki prizadenejo organe, povezane s požiralnikom, in organe zunaj njega: nos, ušesa, grlo, pljuča. GERB je namreč lahko razlog za kronični kašelj, vnetje grla, hripavost, astmo, razjede zob, občutek tujka v grlu, (zunajsrčno) bolečino v prsih in druge. Te težave imenujemo neznačilni simptomi GERB-a ali tudi neznačilna refluksna bolezen, strokovno pa ekstraezofagealni GERB. Po nekaterih raziskavah naj bi kar 60 do 80 % bolnikov z GERB-om imelo katerega od teh simptomov, pogosto tudi več skupaj.

Neznačilne simptome velikokrat spregledamo, saj ne bolniki ne zdravniki ne pomislijo takoj, da bi lahko izvirali iz GERB-a. Nekateri bolniki imajo le neznačilne simptome, značilnih pa ne.

GERBRazloga za nastanek teh težav sta dva: vdihovanje hlapov želodčne kisline, ki lahko poškoduje površino sluznice dihalnih poti, in vpliv želodčne kisline na živčevje, kar lahko sproži kašljanje.

Med simptome, ki kažejo na ekstraezofagealno refluksno bolezen, spadajo tudi taki, ki bolnika najprej pripeljejo k drugim specialistom: kašelj, pogosto odkašljevanje, hripavost, občutek tujka in suhosti v žrelu. Več kot polovica bolnikov z laringofaringealnim refluksom navaja pogost dražeč kašelj, ki nastane zaradi zastajanja sluzi v zadnjem delu grla. Drugi vzrok za kašelj je refleks, ki nastane, ker želodčna vsebina draži živčne končiče v sluznici požiralnika.

NOS, GRLO, ŽRELO, UŠESA
  • kronični kašelj
  • hripavost
  • vnetje grla
  • vnetje glasilk
  • vnetje sinusov
  • vnetje srednjega ušesa
PLJUČA
  • astma
  • bronhitis
  • aspiracijska pljučnica
OSTALO
  • bolečina v prsih (zunajsrčna)
  • razjede zobne sklenine
  • zadah
  • motnje spanja

Kako zdraviti

Če imate težave zaradi GERB-a, si lahko z nekaj spremembami v življenjskem slogu (prehrana, gibanje, prenehanje kajenja …) pomagate tudi sami. Pri blagih težavah, ki ne trajajo več kot 2 tedna, si lahko pomagate z zdravili, ki jih v lekarni dobite brez recepta (npr. z Rutacidom). Če težave po 2 tednih ne izginejo ali če se pojavijo alarmni znaki, je nujen obisk pri zdravniku. Prav tako pa vam obisk pri zdravniku svetujemo, če se zgaga pojavlja dvakrat ali večkrat na teden in vpliva na vaše vsakodnevne dejavnosti ali če jo občutite že dalj časa.

Alarmni znaki

Takojšen pregled pri zdravniku je nujen, če se pojavijo naslednji alarmni znaki: vedno hujša bolečina v prsih, ponavljajoče se bruhanje, krvavitev iz prebavil, motnje požiranja, ki se stopnjujejo, hujšanje iz neznanega vzroka.

Zdravnik se bo po pregledu in pogovoru z vami odločil za zdravljenje GERB-a. Morda vas bo napotil na endoskopski pregled, s katerim se ugotovijo morebitne poškodbe sluznice požiralnika in žrela, ki nastanejo pri hujših oblikah GERB-a. Bolnike z neznačilnimi simptomi GERB-a mora najprej pregledati specialist ustrezne stroke (kardiolog, pulmolog, otorinolaringolog), da izključi druge bolezni. Za zdravljenje GERB-a vam bo zdravnik predpisal zdravila, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka. Poznamo namreč različne vrste zdravil: antacide, zaviralce receptorjev H 2 in zaviralce protonske črpalke. Zaviralci receptorjev H 2 delno zavrejo izločanje želodčne kisline. Njihov učinek nastopi nekoliko kasneje kot pri antacidih, vendar traja dalje (6 do 12 ur). Če ta zdravila jemljete daljše obdobje, se učinek sčasoma zmanjša.

Zaviralci protonske črpalke so najučinkovitejša zdravila za zdravljenje GERB-a in zato zdravila prvega izbora. V primerjavi z drugimi zdravili učinkujejo močneje in dlje časa nevtralizirajo kislost želodčnega soka. Delujejo na aktivne protonske črpalke, ki izločajo želodčno kislino, tako da ustavijo končno fazo izločanja kisline. Ker zaviralci protonske črpalke zagotavljajo celodnevni učinek, jih običajno jemljemo le enkrat na dan. Zgaga in bolečina navadno prenehata najkasneje po nekaj dneh, poškodovana sluznica požiralnika pa se zaceli v nekaj tednih, vendar mora bolnik z jemanjem zaviralcev protonske črpalke nadaljevati, tudi ko nima več težav. Bolniki ta zdravila dobro prenašajo. Zaradi izjemno redkih neželenih učinkov so varna tudi za dolgotrajno zdravljenje. Dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje namreč zmanjša nevarnost, da bi se bolezen ponovila.