eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2012 »

Nadzorujmo krvni tlak in holesterol

E-mesečnik, št. 101, januar 2012

LjubezenSpoštovani!

Človeštvu največjo skrb povzročajo bolezni srca in žilja, ki so eden najpogostejših vzrokov smrti. Dobra novica pa je, da je razvoj teh bolezni mogoče preprečiti ali vsaj za nekaj let odložiti. Zdrav življenjski slog, ki ga predstavljata predvsem pravilna prehrana in redna telesna vadba, je ključni preventivni dejavnik. V novem E-mesečniku pa se bomo ozrli predvsem na drugo stran in se osredotočili na dejavnika, ki nevarno ogrožata posameznikovo zdravje. To sta zvišan krvni tlak in povečane vrednosti holesterola – ključna krivca za bolezni srca in žilja.Cilj zdravljenja mora biti uravnavanje vrednosti in doseganje takih, pri katerih je tveganje za nastanek zapletov zmanjšano. Če že zbolimo, je še pomembnejše slediti ciljnim vrednostim krvnega tlaka in holesterola, bodisi z nefarmakološkimi ukrepi bodisi z upoštevanjem navodil zdravnika ter pravilnim in rednim jemanjem zdravil.

Tema meseca: Nadzorujmo krvni tlak in holesterol

Tveganje za nastanek in razvoj bolezni srca in žilja lahko najprej uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja, tako da upoštevamo zdrave navade, kar naj bi bil cilj slehernega človeka. Vsi »ogroženi«, torej vsi, pri katerih so se že pojavili dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Tveganje morajo skušati odpraviti s strožjimi dietetičnimi in drugimi ukrepi (brez zdravil), večkrat pa je potrebno tudi jemanje različnih zdravil, ki jih predpiše zdravnik.
Stanje srca in žilja ter zdravje organizma nasploh lahko učinkovito preverjamo z rednim merjenjem ključnih parametrov, tj. krvnega tlaka in srčnega pulza, ter z določanjem vsebnosti sladkorja, holesterola in drugih maščob v krvi. Stopnjo ogroženosti lahko preverimo tudi s hitrim testom ogroženosti.

Zvišan krvni tlak in povečane vrednosti holesterola

Zvišan krvni tlak in povečane vrednosti holesterolaKrvni tlak ni stalen, ampak se nenehno spreminja. Odvisen je od telesnega položaja, telesne dejavnosti in dela dneva (podnevi je višji kot ponoči). Zviša se tudi ob bolečini, razburjenju, strahu, med telesno obremenitvijo (tudi med hojo), govorjenjem in podobno, vendar se po prenehanju dražljaja hitro zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki nima škodljivih posledic. Če pa je raven krvnega tlaka stalno višja od normalne, ne glede na počutje in telesno dejavnost, govorimo o hipertenziji ali zvišanem krvnem tlaku. To pomeni, da je sistolični krvni tlak 140 mm Hg ali višji, diastolični krvni tlak pa 90 mm Hg ali višji. Po sedmih do desetih letih nezdravljene hipertenzije postane tveganje za resne srčno-žilne zaplete veliko, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10 do 20 let.

Optimalni krvni tlak je 120/80 mm Hg

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg. Zvišan je lahko tudi le sistolični krvni tlak ali diastolični krvni tlak. Način obravnavanja bolnika je odvisen tudi od višine krvnega tlaka.

optimalen
krvni tlak
normalen krvni tlakvisoko normalen krvni tlakhipertenzija 1. stopnjehipertenzija 2. stopnjehipertenzija 3. stopnje
< 120 in
< 80
120/80 do 129/84 130/85 do 139 /89 140/90 do 159/99 160/100 do 179/109 več kot 180/110

Razvrstitev krvnega tlaka (v mm Hg)

Zvišan krvni tlak je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilno obolevnost in umrljivost. Zaradi daljše izpostavljenosti žil zvišanemu krvnemu tlaku se njihove stene postopoma spremenijo. Da bi zdržale zvišan krvni tlak, se njihova srednja mišična plast zadebeli, notranja plast pa zatrdi. Take žile rade počijo, kar povzroči krvavitev. Če počijo žile v možganih, pride do možganske krvavitve (hemoragična možganska kap). V zatrdelih žilah se pogosto tvorijo tudi krvni strdki, ki lahko žilo zamašijo. Če se to zgodi v srčnih (koronarnih) žilah, ki oskrbujejo srčno mišico, pride do srčnega infarkta, če pa se zgodi v možganskih žilah, nastane ishemična možganska kap. Zvišan krvni tlak poveča verjetnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, ledvičnih bolezni in drugih zapletov.

Zvišan krvni tlak in povečane vrednosti holesterolaLe malokdo se zaveda, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar lahko brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in lahko celo usodne, zato je pomembno, da s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasnimo.

Maščobe same po sebi niso škodljive. Telo jih potrebuje za normalno delovanje, a le v majhnih količinah. Trigliceridi imajo v telesu številne pomembne funkcije, najbolj poznani pa so kot zaloga energije. Holesterol je ključna sestavina celičnih membran. Iz njega nastanejo različni hormoni, nujni za normalno delovanje telesa.

Kadar je v telesu preveč holesterola, se med transportom po žilah odvodnicah odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Zaradi tega procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza (poapnenje žil), se postopno in dalj časa povsem brez opozorilnih znakov mašijo žile. Ko posamezni organi in organski sistemi zaradi oviranega pretoka krvi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje, se pojavijo klinični znaki – srčni infarkt, možganska kap, odmrtje (gangrena) dela ali celo cele noge.

Zvišan krvni tlak in povečane vrednosti holesterola
Danes imajo na svetu 4 od 10 odraslih ljudi povečane vrednosti krvnih mašščob.

Če obloge ali lehe počijo, pride njihova vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta žile še bolj zoži ali pa jih celo popolnoma zamaši, kar je smrtno nevarno. Bolj ko so povečane vrednosti krvnih maščob, hitreje poteka proces ateroskleroze in prej se razvijejo bolezni srca in žilja (koronarna srčna bolezen, periferna arterijska bolezen …).

Dobro je vedeti

Vsak odrasel človek bi moral poznati vrednosti svojih krvnih maščob (skupni holesterol, holesterol LDL, holesterol HDL, trigliceridi).

Priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob

  • skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l
  • holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l
  • trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l
  • holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških in več kot 1,2 mmol/l pri ženskah.

Naredimo prve korake do boljšega zdravja

Naredimo prve korake do boljšega zdravjaZa zdravje svojega srca in žilja lahko marsikaj storimo sami. Poleg rednega jemanja predpisanih zdravil sta pomembni tudi zdrava, uravnotežena prehrana (čim manj nasičenih maščobnih kislin
in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin)ter redna telesna dejavnost.

Z bolj zdravim življenjem lahko nadzorujemo nekatere dejavnike tveganja. S tem znižamo zvišan krvni tlak in holesterol ter tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-
-žilnih zapletov. Hkrati izboljšamo učinkovitost zdravljenja z zdravili. Učinkoviti koraki za boljše zdravje, ki jih lahko naredimo takoj in sami, pa so še zmanjšanje stresa, znižanje čezmerne telesne teže, omejitev vnosa soli, manj alkohola in opustitev kajenja.

Povečane vrednosti krvnih maščob pri sicer zdravih osebah ne zahtevajo takojšnega jemanja zdravil. Zmanjšamo jih lahko tudi nefarmakološko, z zdravim življenjskim slogom. Svetujemo predvsem uravnoteženo prehrano, pri čemer smo pozorni na količino, vrsto in priprave hrane (pravilo 3 k: količina, kakovost, kuhanje).

Kaj lahko stori zdravnik

Zdravnik predpiše zdravilo, kadar po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak in vrednosti krvnih maščob niso normalne. Če je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, to stori že prej.

Vsi bolniki s hipertenzijo se morajo zavedati, da se krvni tlak ne zniža sam od sebe, ampak ga je treba uravnavati z zdravili. Zato je zelo pomembno, da ga začnejo zdraviti dovolj hitro in da zdravila redno jemljejo. Vsem bolnikom s hipertenzijo priporočamo tudi bolj zdrav življenjski slog. Večinoma pa je treba poleg tega uvesti tudi zdravila za zniževanje krvnega tlaka. To je potrebno zaradi preprečevanja nastanka srčno-žilnih zapletov in boljšega nadzora bolezni srca in žilja, če so se že razvile. Evropske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije priporočajo zdravila iz petih farmakoloških skupin: zaviralce encima angiotenzinske konvertaze (zaviralce ACE), antagoniste receptorjev angiotenzina II (sartane), diuretike, blokatorje receptorjev beta in zaviralce kalcijevih kanalov.

Zdravila iz teh skupin uporabljamo samostojno, torej v monoterapiji, še pogosteje pa v različnih kombinacijah. Zelo pogoste so kombinacije zaviralca ACE ali sartana z diuretikom ter zaviralca ACE ali sartana z zaviralcem kalcijevih kanalov. Vse te kombinacije so zelo učinkovite. Pri večini bolnikov (okrog 70 %) je za uspešen nadzor krvnega tlaka potrebnakombinacija različnih zdravil.

Zdravljenje z zdraviliZdravljenje z zdravili je potrebno tudi pri povečanih vrednostih holesterola (hiperholesterolemiji), predvsem kadar so vrednosti krvnih maščob kljub redni telesni dejavnosti in zdravi prehrani še vedno povečane. Zdravil za hiperholesterolemijo je več vrst, najpogosteje pa se predpisujejo statini, ki spadajo med najučinkovitejša in najvarnejša zdravila. Statinizavirajo tvorbo holesterola v jetrih, kjer ga nastane največ. Jetra za svoje delovanje potrebujejo holesterol, ki ga dobijo v krvi. S tem se seveda zmanjšajo vrednosti holesterola. Z rednim jemanjem statinov se lahko vrednosti škodljivega holesterola LDL zmanjšajo za skoraj 60 %, vrednosti koristnega holesterola HDL pa povečajo za 5 do 15 %. Statini pa ne uravnavajo samo vrednosti krvnih maščob. Neodvisno od tega izboljšujejo prožnost žil, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnavajo strjevanje krvi. Številne klinične raziskave so dokazale, da zmanjšajo tveganje za srčno-žilne dogodke in umrljivost. Seveda so zdravila za zmanjševanje vrednosti holesterola učinkovita le, če jih jemljemo redno. Praviloma jih je treba jemati do konca življenja, saj zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali pa le krajše obdobje. Njihova učinkovitost pa je še večja, če upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja.