eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » E-mesečnik » 2012 »

Spet ta alergija!

E-mesečnik, št. 103, marec 2012

Spoštovani!

Spet ta alergija!Prišla je pomlad, z njo lepši in toplejši dnevi, rastline začenjajo zeleneti in cveteti. Zato se v zraku povečuje koncentracija cvetnega prahu, ki bolnikom, alergičnim na cvetni prah, povzroča marsikatero težavo. Soočajo se z neprijetnimi simptomi sezonske alergije, kot so smrkavost, zamašen nos, srbenje v nosu, solzenje in kihanje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima alergijo skoraj četrtina odraslih in več kot tretjina otrok v razvitih državah. Za uspešno odkrivanje in zdravljenje je zelo pomembno, da smo pozorni na simptome. Alergijske bolezni se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar se večinoma pojavijo že v otroštvu. Tokrat bomo v E-mesečniku pisali o tem, kako prepoznati simptome alergijskega rinitisa, ki je najpogostejša alergija, ter kako ga zdraviti.

Naj alergija ne pokvari vašega pomladanskega razpoloženja!

Tema meseca: Spet ta alergija!

Alergijske bolezni spadajo med najpogostejše zdravstvene probleme razvitega sveta. Pomembno zmanjšujejo delovno učinkovitost in učni uspeh ter slabšajo kakovost življenja.

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni »reagirati drugače«. Naš imunski sistem se včasih pretirano odzove na snovi, ki so povsem nenevarne. Ob prvem stiku s takimi snovmi, ki jih imenujemo alergeni, pride do senzibilizacije – tvorbe posebnih protiteles. Imunski sistem se odzove tako, da ustvari protitelesa, katerih naloga je, da telesu tuje snovi naredijo neškodljive. Ko telo ponovno pride v stik z alergenom, se ta veže na že pripravljena protitelesa, kar pri alergiji povzroči burno reakcijo. Ob tem se sprostijo velike količine histamina in drugih snovi, ki povzročijo različne alergijske simptome – srbenje, pordečitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, omotičnost in celo dušenje.

Pri alergiji oziroma preobčutljivosti nepotrebni imunski odgovor ob stiku z alergeni našemu telesu bolj škodi, kot koristi.

Strokovnjaki nastanek alergije vse bolj povezujejo z dednostjo. Verjetnost, da bodo alergiki tudi otroci alergičnih staršev, je namreč kar 70-odstotna. Če je alergičen samo eden od staršev, je verjetnost za razvoj alergije pri otroku manj kot 30-odstotna, pri starših brez alergije pa manj kot 10-odstotna.

Pričakujejo, da bo do leta 2020 imela eno ali več alergij polovica Zemljanov. Poleg dednosti na to vplivata predvsem vse večje onesnaževanje našega planeta in segrevanje ozračja.

Kaj so alergijske bolezni?

Alergijske bolezni nastanejo zaradi neprimernega odziva imunskega sistema na sicer neškodljive snovi (alergene) iz okolja.

Obstaja več vrst alergijskih bolezni. Najpogostejše so:

  • alergijske bolezni dihal (alergijski rinitis, astma),
  • alergijske bolezni kože (atopijski in kontaktni dermatitis, akutna in kronična urtikarija, angioedem),
  • alergija na pike žuželk,
  • prehranska alergija,
  • alergija na zdravila,
  • anafilaksija (huda oblika preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča tudi s smrtjo).

Na pojavljanje alergijskih bolezni vplivajo genetski dejavniki, starost, spol, rasa, kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, onesnaženje zraka, velikost družine, pogostost in vrsta okužb ter prehrana.

Imate alergijo?

Na alergijo lahko pomislimo, kadar se nam težave, kot so kihanje, zamašenost nosu, skelenje v očeh, izpuščaji na koži in drugi simptomi, ponavljajo (v točno določenem obdobju ali na točno določenih mestih) ali trajajo nenavadno dolgo.

Za določanje alergije poznamo zelo različne teste: kožne teste, vbodne teste, teste z obliži, krvne preiskave in provokacijske teste.

Alergijski rinitis

Alergijski rinitis je najpogostejša vrsta alergije, saj njegova pogostost presega 20 %. Lahko je sezonski ali trajni (celoletni ali perzistentni). Bolniki alergene – običajno pelode, trave, plesni, prah (pršica) in živalske dlake – vdihajo iz zraka. Posledica preobčutljivostne reakcije so kihanje, zamašen nos, povečan izcedek iz nosu, razdražene in srbeče oči ter solzenje. Vsi ti simptomi so lahko v vsakdanjem življenju zelo moteči – moteno je delo, učenje, počitek, slabše je splošno počutje. Bolezen lahko preide tudi v alergijsko astmo. Med obema boleznima obstaja močna povezava, saj ima kar 80 % bolnikov z astmo tudi alergijski rinitis, 40 % bolnikov z alergijskim rinitisom pa tudi astmo.

Sezonski alergijski rinitisSezonski alergijski rinitis je alergija na vdihane pelode oziroma cvetni prah. Običajno mu rečemo seneni nahod, saj je najpogostejši v času, ko ljudje pospravljajo seno, torej od maja do avgusta. Povzroča ga cvetenje različnih rastlin.

  • Spomladi: leska, breza in vrba.
  • Zgodaj poleti: bukev, javor, hrast in številne travniške rastline (trave, timijan ipd.).
  • Pozno poleti: pelin, trstika in trave.

Čas cvetenja je različen glede na nadmorsko višino kraja, spreminja pa se tudi z vremenom. V celinskem delu Slovenije začnejo drevesa cveteti zgodaj spomladi, navadno februarja (leska), vrhunec cvetenja pa je v aprilu (breza). Trave cvetijo od maja do julija, travne zeli pa od avgusta do oktobra. Obdobje cvetenja dreves in zeli je kratko in intenzivno, obdobje cvetenja trav pa je daljše.

Trajni alergijski rinitis povzroča podobne simptome kot seneni nahod oziroma sezonski alergijski rinitis, vendar se v hujši ali lažji obliki pojavljajo čez vse leto. Alergeni so lahko hišne pršice, perje, živalska dlaka, plesni idr.

Alergijski rinitis pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika. Moti spanec, zmanjša delovno storilnost, povzroči lahko izostanek v šoli in vpliva na preživljanje prostega časa. Preide lahko v alergijsko astmo, kar je bolj verjetno v sezoni cvetenja.

Urtikarija

Urtikarija je alergijska kožna bolezen, ki jo povzročajo različni alergeni. Rečemo ji tudi koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Z njo se sreča približno 20 % ljudi. Kožni izpuščaji so v obliki značilnih ploščatih, bledih ali rdečkastih oteklin. Pojavljajo se lahko po vsem telesu ali pa le po nekaterih delih. Prvi simptom koprivnice je srbenje, sledi pa mu izpuščaj v obliki gladkih, rahlo dvignjenih ploskev. Urtikarijo najpogosteje izzovejo hrana in zdravila, redkeje piki in stik z nekaterimi žuželkami. Zdravi se predvsem z antihistaminiki.

Poleg urtikarije med kožne alergijske bolezni spadata še atopijski dermatitis in kontaktni dermatitis.

AlergeniAtopijski dermatitis (nevrodermatitis) je najpogostejša kožna bolezen v otroštvu. Pojavi se pri 20 % otrok, neodvisno od prehrane, pogosto celo že v obdobju, ko je otrok še dojen. Kožne spremembe se kažejo kot suhi, pordeli in srbeči predeli, predvsem na pregibih udov, po vratu in obrazu. Včasih se pojavijo tudi drugod na koži.

Kontaktni alergijski dermatitis nastane kot posledica dolgotrajnega in ponavljajočega se izpostavljanja določenega predela kože alergenu. Koža je na tem mestu rdeča, rahlo otekla, lahko se pojavijo tudi mehurčki, razpoke na koži ali erozija kože. Prevladuje pekoč občutek in občutek zategovanja prizadetega dela kože, redkeje tudi srbečica.

Kateri alergeni so najpogostejši?

Alergeni so snovi, s katerimi se naše telo srečuje v vsakdanjem življenju. V okolju so lahko stalno prisotni ali pa je njihova prisotnost povezana z letnim časom. Najpogostejši so:

  • pršice v hišnem prahu,
  • cvetni prah trav, dreves, plevelov,
  • plesni,
  • dlaka in perje domačih živali,
  • živila (jajca, mleko in mlečni izdelki, žito in žitni izdelki, sadje, morski sadeži, arašidi, soja),
  • tekstilni izdelki in krzno,
  • kozmetični izdelki,
  • čistila in kemikalije,
  • kovine (krom, nikelj, platina),
  • strupi žuželk,
  • nekatera zdravila.

Obvladajmo alergijo

Obvladajmo alergijoPri obvladovanju alergij je zelo pomembno sodelovanje zdravnika in bolnika. Zavedati se moramo, da se vsak bolnik drugače odziva na alergene in na zdravila. Morda vam zdravilo, ki je uspešno delovalo pri prijatelju, ne bo dovolj pomagalo. Najbolje je zaupati težave svojemu zdravniku, ki vam bo pomagal najti najboljšo rešitev.

Prvi ukrep pri zdravljenju alergij je izogibanje alergenom. V nadaljevanju navajamo nekaj ukrepov za izogibanje pelodom, pršicam in plesnim.

Kako se lahko izognite alergenom pelodov?

  • Med sezono cvetenja imejte avtomobilska okna zaprta.
  • V mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na podeželju pa ne med 5. in 10. uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda.
  • Izogibajte se piknikom v naravi.
  • Ko pridete domov, se preoblecite.
  • Perila ne sušite zunaj.
  • Ko je vsebnost peloda v zraku največja, se čim manj zadržujte v naravi.
  • Na sprehod pojdite po dežju.

Kako se lahko izognete pršicam?Kako se lahko izognete pršicam?

  • Vsak dan prezračite posteljo.
  • Izberite odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo boste lahko prali pri temperaturah nad 55 °C.
  • Ne kupujte s perjem polnjenih blazin.
  • Vzmetnico prekrijte s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistite s sesalnikom.
  • Stanovanje prezračite najmanj dvakrat na dan in ogrevajte vse prostore.
  • Odstranite tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge – skratka vse, na čemer se nabira prah.
  • Prah brišite, pometajte in sesajte tako, da ga čim manj dvigujete.
  • Pogosto zračite in menjajte posteljnino.

Kako se lahko izognete plesnim?
V stanovanju

  • Pogosto zračite prostore, kjer se plesni rade razraščajo (kuhinja, kopalnica, shramba).
  • V stanovanju ne puščajte plesnive hrane.
  • Preglejte tapete, saj plesni rade rastejo pod njimi.
  • Iz stanovanja pogosto odstranjujte smeti in kuhinjske odpadke.
  • Zavedajte se, da v zemlji lončnic rastejo plesni (bele ali oranžne obloge).
  • Redno čistite klimatske naprave in menjavajte filtre.

V okolici

  • Ne sprehajajte se po vlažnih gozdovih (npr. v megli ali po dežju).
  • Ne delajte na vlažni zemlji.
  • Ne zadržujte se v hlevih.

Kako se lahko izognete alergenom domačih živali?

Najboljše zdravljenje je odstranitev alergena, to je hišnega ljubljenčka. Če se nikakor ne morete sprijazniti s tem (predvsem otroci se težko), omejite stike z alergenom.

  • Živalim ne dovolite v spalnico.
  • Hišne ljubljence (predvsem pse in mačke) pogosto kopajte.
  • Stanovanje zračite in temeljito čistite.

antihistaminikiKer pa izogibanje alergenom ni vedno mogoče, vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zavirajo alergijsko reakcijo. Najpogosteje se uporabljajo antihistaminiki, ki preprečujejo delovanje histamina in s tem blažijo simptome alergije.

Prvi antihistaminiki so bili sicer učinkoviti, a so povzročali zaspanost. Sodobni antihistaminiki, npr. desloratadin in levocetirizin, pa omogočajo učinkovito in varno zdravljenje alergij, ne da bi povzročali zaspanost ali pa je ta vsaj manjša. Desloratadin spada med najsodobnejše antihistaminike druge generacije. Je učinkovit antihistaminik z dolgotrajnim delovanjem.Ne povzroča zaspanosti in tako dodatno izboljša kakovost življenja. Uporablja se za lajšanje simptomov alergijskega rinitisa in urtikarije pri odraslih in mladostnikih, starejših od 12 let.

Poleg antihistaminikov se pri zdravljenju alergij uporabljajo tudi kortikosteroidi (največkrat v obliki pršil ali mazil), ki zdravijo alergijsko vnetje, do katerega pride zaradi izločanja vnetnih snovi. Pri hudih alergijskih reakcijah z anafilaktičnim šokom je potrebna tudi uporaba adrenalina. Dodatna možnost je še specifična imunoterapija proti določenemu alergenu, zaradi katere postane bolnik za ta alergen manj občutljiv.

Kdaj hitro k zdravniku?

Kadar se simptomi pojavijo na več mestih – otekanje vek, ustnic, stopal in rok, koprivnica, srbenje kože, pogoste prebavne motnje, oteženo dihanje – je to lahko znak zelo resne alergijske reakcije. V takem primeru je potrebna nujna zdravniška pomoč.