eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Prehlad in gripa » Se res prehladimo, ker nas zebe?

Se res prehladimo, ker nas zebe?

Sklop: Prehlad in gripa

Se res prehladimo, ker nas zebe?

Pred 50 leti so naredili poskus, s katerim so želeli dokazati, da je prehlad povezan z mrazom in zmrzovanjem, vendar jim ni uspelo. Nizke temperature ne povzročijo prehlada ali okužbe, sicer bi bili pozimi vsi ves čas bolni.

 

Oslabljen imunski sistem

Ne glede na to pa so prehladi v hladnejšem delu leta mnogo pogostejši kot poleti. Zakaj? Virusi se pozimi veliko hitreje širijo. Pogostost prehladov je treba pripisati tudi številu klic oziroma virusov v zaprtih prostorih, saj so prostori slabo zračeni in močno ogrevani. Sluznica je pogosto izsušena, zato je virusom, ki povzročajo prehlad, pot široko odprta. Zaradi mraza je oslabljena tudi imunska sposobnost telesa, kar poveča možnosti, da zbolimo.

Zakaj ob prehladu drgetamo?

Občutek, da smo podhlajeni, najpogosteje nastane tik pred nastopom zvišane telesne temperature, ki je eden od simptomov bolezenskega stanja oziroma prehlada. Kadar ljudje ob prehladu drgetajo, navadno mislijo, da je za to kriv mraz. V resnici pa je ravno obratno. Posameznik, ki se je prehladil, začne drgetati – to je torej posledica in ne vzrok bolezni.

 Kako proti virusom gripe?

Gripa je okužba, ki jo povzročijo virusi. Značilna simptoma sta zvišana telesna temperatura in zelo slabo splošno počutje. Če bolezen nima težjega poteka, se počutimo bolje po kakšnem tednu. V tem času lahko simptome blažimo z različnimi rešitvami: z veliko kakovostnega počitka, kurjo juhico in mokrimi obkladki. V nekaterih primerih pa je dobro, da si pomagamo tudi z zdravili.

Gripa je nalezljiva

Gripo povzroča več tipov virusa influence. Najnevarnejši je virus tipa A, ki je bil odgovoren tudi za ptičjo in prašičjo gripo. Virusi se najpogosteje širijo s kapljicami, na primer pri kašljanju ali kihanju. Možna pa je tudi okužba ob neposrednem stiku, na primer ob poljubljanju.

Cepljenje je primerno za rizične skupine posameznikov, na primer za starejše in kronično bolne. Ker pa se ti virusi nenehno spreminjajo in prilagajajo, dolgotrajna zaščita pred njimi ni možna in je treba cepljenje ponoviti vsako leto.

Značilni simptomi gripe

Pogosto sta prva znaka okužbe z gripo občutek mrazenja in zelo slabo počutje. Kmalu za tem se pojavijo zvišana telesna temperatura, glavobol in boleči sklepi, potem pa še kašelj, smrkanje in bolečina v grlu. Bolnik je izredno utrujen.

Pri gripi lahko telesna temperatura naraste vse do 41 stopinj Celzija. Dokler raste, vztraja tudi občutek mrazenja. Ko vročina pade, pogosto sledijo izbruhi potenja, ki so za gripo prav tako zelo značilni. Simptomi navadno nastopijo nenadoma in v zelo močni obliki. To gripo loči od običajnega prehlada. Razlika med obema virusnima obolenjema je torej predvsem v poteku in intenzivnosti.

Možni zapleti

Gripa največkrat poteka brez zapletov in posledic. Če pride do zapletov, se virusni okužbi najpogosteje pridruži bakterijska. Pri sočasnih okužbah lahko pride do vnetja pljuč, vnetja srednjega ušesa ali vnetja srčne mišice. Tveganje za zaplete je povečano pri starejših, zelo majhnih otrocih, kronično bolnih in nosečnicah.

Če nas ujame gripa, se moramo potruditi, da se izognemo dodatnim zapletom. Zaradi gripe je imunski sistem močno oslabljen in zato dovzetnejši za druge okužbe, predvsem za bakterijske. Nevarne sekundarne okužbe lahko preprečimo tako, da počivamo, dokler se povsem ne pozdravimo.

Potek in trajanje

Inkubacijski čas gripe je kratek, od nekaj ur do treh dni. Ko bolezen izbruhne, smo že v nekaj urah zelo bolni. Pri nezapletenem poteku gripa običajno mine v tednu dni, v zapletenejših primerih pa lahko traja tudi dlje časa.

Nevarnost širjenja okužbe se začne takoj po okužbi in ne šele ob pojavu simptomov, torej ob izbruhu gripe. Ko bolezen nastopi, je bolnik kužen tri do pet dni. Otroci so lahko kužni še nekoliko dlje.

Domači ukrepi ob gripi

Najpomembnejše je, da poskrbimo za kakovosten počitek in da dovolj pijemo, zlasti takrat, ko imamo močno zvišano telesno temperaturo ali se potimo. Priporočljivo je pitje zeliščnega čaja, na primer iz mete, kamilice in lipe. Manj priporočljivo je pitje črnega čaja in kave, povsem neprimerno pa je pitje alkoholnih pijač. Priporočljiva je domača juha, ob visoki vročini si lahko pomagamo tudi z obkladki.

Zdravljenje z zdravili

Gripe običajno ne zdravimo z zdravili. Antibiotiki ne pomagajo, ker bolezen nima bakterijskega vzroka. Zaviralci nevraminidaze, ki jih zdravnik sicer lahko predpiše ob gripi, preprečijo širjenje virusov in lahko skrajšajo trajanje bolezni ali pa ga omilijo, vendar bolezni ne pozdravijo.

Če nas ob gripi zelo močno boli glava ali mišice, si lahko pomagamo tudi z različnimi izdelki za samozdravljenje.