eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Prebavila » Razjeda na želodcu ali dvanajstniku

Razjeda na želodcu ali dvanajstniku ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori

V Sloveniji se zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku vsako leto zdravi približno 2500 ljudi. Moški zbolijo kar dvakrat pogosteje kot ženske.

Težave, ki jih bolnik najpogosteje občuti, so:

  • topa, stalna bolečina v trebuhu,
  • napihnjenost, polnost,
  • pekoč občutek v žlički,
  • spahovanje,
  • izguba apetita in hujšanje.

Vzroki razjede na želodcu in dvanajstniku

  • Kar pri 90 % bolnikov so vzrok nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak) ali pa bakterija Helicobacter pylori.
  • Nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak).
  • Drugi dejavniki tveganja: starost nad 60 let, želodčne težave v preteklosti, krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov in jemanje zdravil proti strjevanju krvi.

Ali ste vedeli?

  • Razjede na želodcu in dvanajstniku lahko razlikujemo glede na časovni razmik od obroka do pojava bolečine, vendar tako razlikovanje ni popolnoma zanesljivo. Razjede na želodcu pogosteje bolijo takoj po obroku, medtem ko razjede na dvanajstniku bolijo kasneje.
  • Pomen bakterije Helicobacter pylori za nastanek razjed je znan šele od zgodnjih osemdesetih let.
  • Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostejša kronična okužba na svetu.
  • Število novih obolenj se v zadnjem času zmanjšuje.
  • Sokovi z dodatkom limone lahko povzročijo v trebuhu neprijeten občutek, podoben kot pri težavah z razjedo.
  • Mleko poveča izločanje želodčne kisline, vendar pa nekaterim bolnikom blaži težave.

Kako si lahko pomagate sami?

  • Živite zdravo, z veliko gibanja in čim manj stresa, ohranjajte primerno telesno težo, opustite razvade, kot so kajenje, pitje kave in alkohola.
  • Skrbite za redno in uravnoteženo prehrano. Počasi jejte majhne grižljaje in vsak grižljaj dobro prežvečite.
  • Težave lahko lajšate z zdravili za samozdravljenje (z antacidi ali pa z zaviralci histaminskih receptorjev H2).
  • Zdravil proti vnetju in bolečini ne jemljite prepogosto, saj škodujejo sluznici prebavil.
  • Redno opazujte blato, saj ni nujno, da krvavitev iz razjede vedno spremlja bolečina.

Nujno obiščite zdravnika

  • če opazite črno blato

Preiskave

Najpomembnejša preiskava za potrjevanje želodčnih razjed je endoskopska preiskava, znana pod imenom gastroskopija. Z njo pregledujejo tudi požiralnik in dvanajstnik. Danes uporabljajo upogljive aparate, opremljene z videosistemi, sliko pa je možno spremljati na zaslonu.

Zanesljivi metodi za dokazovanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori sta tudi hitri ureazni test, znan pod imenom HUT, in odkrivanje bakterije z mikroskopom v drobcih želodčne sluznice. Prisotnost bakterije Helicobacter pylori lahko dokažemo tudi s posebnim dihalnim testom in dokazovanjem delcev bakterije v blatu.

Kdaj je gastroskopija nujna?

  • Pri bolnikih, ki imajo težave prvič.
  • Po 45. letu, ko je verjetnost za nastanek raka prebavil večja.
  • Če se kot posledici krvavitve iz prebavil pojavita črno blato in bruhanje krvi.

Zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav in vzrokov za nastanek razjed.

Kratkotrajno in prehodno izboljšanje lahko dosežemo z antacidi, ki nevtralizirajo kislino. Učinkovitejši so zaviralci histaminskih receptorjev H2 in zaviralci protonske črpalke, ki vplivajo na količino izločene želodčne kisline (ranitidin, omeprazol).

Če zdravnik z gastroskopijo potrdi razjede na želodcu ali dvanajstniku, ponavadi predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki jemljejo do 4 tedne.

Če dokaže prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu, predpiše še antibiotike. Najpogostejši kombinaciji sta metronidazol in klaritromicin ali amoksicilin in klaritromicin. Antibiotično zdravljenje traja 7 do 10 dni. Ob ponovnih oziroma kroničnih težavah zdravnik predpiše zaviralce histaminskih receptorjev H2.