Visok krvni tlak sodi med najpogostejše zdravstvene težave sodobnega časa, vendar ga veliko ljudi dolgo sploh ne zazna. Ker običajno ne povzroča bolečin ali očitnih simptomov, ga strokovnjaki pogosto označujejo kot »tihega spremljevalca« resnih bolezni. Nezdravljena hipertenzija lahko poveča tveganje za možgansko kap, srčno popuščanje, poškodbe ledvic in druge nevarne zaplete. Prav zato zdravniki ob svetovnem dnevu hipertenzije, ki ga obeležujemo 17. maja, znova opozarjajo na pomen rednega spremljanja krvnega tlaka.

V Sloveniji že več let poteka mednarodna pobuda Mesec meritev maj (MMM), katere namen je ozaveščanje javnosti o nevarnostih previsokega krvnega tlaka. Projekt pod okriljem Mednarodnega združenja za hipertenzijo pri nas koordinira Združenje za arterijsko hipertenzijo. Podatki zadnjih raziskav kažejo, da ima povišan krvni tlak skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije, številni pa za svojo težavo sploh ne vedo.

To pomeni, da veliko ljudi vsakodnevno živi z resnim dejavnikom tveganja, ne da bi se tega zavedali. Posledice lahko nastopijo nenadoma in povsem nepričakovano. To je na lastni koži izkusil tudi Dan Prohart, ki ga javnost pozna iz oddaje MasterChef Slovenija.

Dan Prohart, 35 let: »Zgodilo se je v trenutku.«

Dan je možgansko kap doživel pri 35 letih. V trenutku, ko je doma pripravljal stvari za družinski dopust, se mu je življenje popolnoma obrnilo na glavo: »Kar naenkrat me je odrezalo in sem padel na tla.« Njegova zgodba opozarja, da težave s krvnim tlakom ne prizadenejo le starejših. Tudi mlajši in na videz zdravi posamezniki so lahko izpostavljeni tveganju, še posebej če krvnega tlaka ne spremljajo redno. Celotno Danovo zgodbo si oglejte tukaj.

Zakaj je merjenje krvnega tlaka pomembno?

Hipertenzija pogosto napreduje brez opozorilnih znakov. Človek se lahko počuti popolnoma zdravega, medtem pa previsok tlak že obremenjuje srce, žile in druge organe. Prav zato veliko ljudi odkrije težavo šele po resnem zdravstvenem zapletu. Rezultati slovenskih meritev v okviru akcije MMM kažejo, da ima velik delež ljudi krvni tlak višji od priporočene vrednosti 140/90 mm Hg, ne da bi se tega zavedali. Strokovnjaki zato priporočajo, da si odrasli krvni tlak preverijo najmanj enkrat letno. Pri ljudeh z dodatnimi dejavniki tveganja – kot so dedna obremenjenost, povišan holesterol, prekomerna telesna teža, premalo gibanja, stres ali nezdrava prehrana – pa so meritve priporočljive še pogosteje.

Krvni tlak si lahko izmerite doma z ustrezno preverjenim merilnikom, pomembno pa je, da meritve izvajate pravilno in v mirnem okolju. Pravilno merjenje krvnega tlaka si lahko ogledate v videu.

Krvni tlak vam lahko izmeri tudi osebni zdravnik ali farmacevt v lekarni. V okviru letošnje akcije bodo med 18. in 23. majem v nekaterih zdravstvenih ustanovah in lekarnah organizirane brezplačne meritve.

Kaj lahko storite sami?

Pri uravnavanju krvnega tlaka ima ključno vlogo življenjski slog. Po priporočilih strokovnjakov lahko veliko naredimo že z vsakodnevnimi navadami:

• več redne telesne aktivnosti,
• manj soli in industrijsko predelane hrane,
• omejevanje alkohola,
• opustitev kajenja,
• kakovosten spanec,
• zmanjševanje stresa.

Cilj zdravljenja je krvni tlak znižati pod 140/90 mm Hg, pri večini posameznikov pa so priporočljive še nižje vrednosti – pod 130/80 mm Hg. Če se krvni tlak kljub spremembam življenjskega sloga več mesecev ne izboljša, je potreben posvet z zdravnikom. Ta bo ocenil tveganje, pregledal meritve in po potrebi predlagal zdravljenje z zdravili ter pripravil načrt za dolgoročno obvladovanje hipertenzije.

Dodatne informacije o visokem krvnem tlaku, pravilnem merjenju in možnostih zdravljenja so dostopne na spletnih straneh: www.zakajtibijesrce.si in www.hipertenzija.org.

Redno spremljanje krvnega tlaka lahko pravočasno odkrije težave in prepreči najhujše zaplete.