eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Spomin » Hrana za možgane

Hrana za možgane

Sklop: Spomin

Hrana za možgane

Možgani v povprečju predstavljajo le 2 % telesne teže, vendar je njihov potencial neskončno velik. Življenju dajejo pomen, barve, občutke. Že pred rojstvom, 17 dni po spočetju, se začne njihov neskončni prostor polniti s številnimi informacijami v obliki slik, zvokov in občutkov. Te si zapomnimo za vse življenje – še več, vplivajo tudi na to, v kakšno osebnost se razvijemo.

Delovanje možganov bi lahko primerjali s podjetjem, ki vsak dan proizvede in obdela izredno veliko informacij. Če so pogoji ustrezni, te informacije razporedi in shrani. Delovanje možganov in shranjevanje informacij je odvisno predvsem od zdravja možganov, od njihove vitalnosti in tudi energije. Čeprav so možgani majhni, porabijo kar 20 % zaužitih kalorij. Različne snovi, ki jih vnesemo v telo, ne vplivajo le na delovanje prebavil in mišic, ampak tudi na delovanje možganov: na spomin, učenje, budnost, odločanje in številne druge umske sposobnosti. Uravnotežena in zdrava prehrana pa ni pomembna le za možgane odraslih oseb, še kako pomembno vlogo igra tudi pri otrocih in celo pri zarodkih. Hrana za možgane je pomembno gonilo vseh sto milijard celic, ki so aktivne ves čas, vse dni v letu, vse življenje.

Za vzdrževanje zdravih možganov in vitalnosti uma sta pomembni stabilna raven glukoze v krvi ter zadostna količina železa, mineralov in vitaminov, beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin.

Glukoza

Idealno gorivo za možgane je glukoza, tj. grozdni sladkor. Če je njena raven v krvi prenizka (hipoglikemija), to prizadene sposobnost koncentracije, prav tako pa so umske sposobnosti oslabljene, če je raven previsoka. Nihanju glukoze se lahko izognemo tako, da v svoj jedilnik vključimo sestavljene ogljikove hidrate in izločimo enostavne sladkorje – očiščen beli sladkor, laktozo v mleku, sladkarije in sladke pijače. Hrana, obogatena s škrobom (sestavljeni ogljikov hidrat) in vlakninami, počasi in zmerno zvišuje raven glukoze. Zato zajtrk iz polnozrnatih kosmičev, ki ne vsebujejo preveč sladkorja, pripomore, da se naša koncentracija čez dan ne zmanjša prehitro, s tem pa poskrbi tudi za boljši spomin.

Železo, vitamini in minerali

Možgani za presnavljanje glukoze potrebujejo kisik, ki jim ga zagotavlja železo. Pomanjkanje železa pomeni pomanjkanje kisika v možganih, zato ti ne morejo delovati učinkovito. Nekatere raziskave dokazujejo, da imajo otroci, ki jim primanjkuje železa, celo slabši šolski uspeh. Železo vsebuje rdeče meso. Pri absorpciji železa pomaga hrana, obogatena z vitaminom C, medtem ko vitamin B1 močno pripomore k presnovi glukoze. Za polno aktivnost možganov so pomembni tudi kalij, natrij in kalcij. Pomanjkanje vitaminov in mineralov vodi v utrujenost, težave s koncentracijo, pozabljivost, lahko celo znižuje inteligenčni količnik.

Beljakovine

Beljakovine so gradbeni material za večino tkiv, živcev in notranjih organov, tudi za srce in možgane. Ključne so pri gradnji prenašalcev živčnih dražljajev, hkrati pa tudi pri gradnji in ohranjanju živčevja. Ohranjanje umskih sposobnosti brez zadostnega vnosa beljakovin ni mogoče. Raziskave so dokazale, da majhni obroki, ki vsebujejo veliko beljakovin (malo mastni mlečni izdelki, ribe, pusto meso in stročnice), pripomorejo k ohranjanju budnosti in pozornosti, saj beljakovine pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze. Bogat vir beljakovin so meso, ribe, mleko, sir, stročnice in žito.

Nenasičene maščobne kisline

Nenasičene maščobe, med katerimi so najpomembnejše maščobe omega 3, najdemo predvsem v tuni, slanikih in lososu. Te maščobe so sestavni vir živčnih celic, po katerih se prenašajo informacije, in pomagajo ohranjati zdrave krvne žile. Če ribe jemo enkrat do trikrat na mesec, se močno zmanjša verjetnost za možgansko kap. Podobno učinkujejo tudi olja v lanenih semenih in maščobe v orehih. Pomembno pa je vedeti, da teh maščob ne smemo segrevati, saj se spremenijo v nenasičene maščobe, ki niso najbolj zdrave.

Tekočina

Voda je vir življenja, in tudi kadar govorimo o zdravju možganov, ni nič drugače. Tekočina je pomembna tudi zato, da hranljive snovi pridejo do možganov. Dehidracija poslabša kratkoročni spomin in druge umske sposobnosti.

Ginko

Na umske sposobnosti in aktivnost možganov poleg zdrave prehrane, vitaminov in mineralov pozitivno vpliva tudi ginko. Dvokrpi ginko je ena od najbolj proučevanih zdravilnih rastlin na svetu in je največkrat predpisano zdravilo rastlinskega izvora. Njegova učinkovitost je bila dokazana v številnih kliničnih študijah, ki so pokazale, da vpliva na izboljšanje umskih sposobnosti (spomina in koncentracije), zmanjšanje vrtoglavice in šumenja v ušesih, izboljšanje pri motnjah prekrvitve rok in nog, ki se kažejo kot hladne roke in noge, občutek otrplosti, ščemenje ter bolečine pri hoji. Ginko ima različne farmakološke učinke, med katere spadajo vaskularni, antioksidativni in presnovni učinek, zaščita živčnih celic in učinek na osrednje živčevje. Izvleček iz ginka širi žile, z uravnavanjem presnove varuje celice in tkiva pred poškodbami, ki jih povzroča pomanjkanje kisika, hkrati pa preprečuje zlepljanje krvnih ploščic in tako izboljšuje pretočnost krvi. S tem izboljša krvni obtok v možganih ter oskrbo možganskih celic s kisikom in hranilnimi snovmi, uravnava presnovo možganskih celic in izboljša prenos živčnih impulzov. Na slovenskem trgu le zdravilo Bilobil vsebuje kvantificirani suhi izvleček iz ginkovih listov. To pomeni, da vsaka kapsula vsebuje enako, natančno določeno količino aktivnih sestavin. Edinstvenost Bilobila pa je tudi ta, da ima status zdravila za samozdravljenje in ustrezna dokazila o kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Več o samem delovanju in prednostih, ki jih imate, če jemljete zdravilo Bilobil, si lahko preberete na www.bilobil.si.

Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Vir: www.sinapsa.org