Navadno se začne z blagim praskanjem v grlu in neprijetnim občutkom pri požiranju sline, nadaljuje pa z blažjo ali močnejšo bolečino, ki lahko traja tudi več dni. Boli nas grlo. Pa nas res? Boleče grlo je le pogovorni izraz, največkrat pa gre za žrelo, ki je del zgornjih dihalnih poti.

Žrelo je cev v vratu, ki povezuje nos in ustno votlino ter se nadaljuje v sapnik in požiralnik. Pomemben del žrela je poklopec (epiglotis), ki preprečuje, da bi hrano in pijačo vdihnili v pljuča. Žrelo je del obeh sistemov, dihalnega in prebavnega. Skozenj prehajajo hrana, tekočina in zrak. Tako je udeleženo pri požiranju, govorjenju in dihanju.

Vnetje žrela je pogosto pri otrocih, najstnikih in odraslih

Običajno gre za boleč občutek v žrelu in njegovi okolici. Lahko je tudi znak bolezenskega procesa, ki ni v neposredni zvezi z žrelom (npr. prehlada ali gripe). Pri vnetju žrela se pogosto pojavijo skelenje, neprijetno praskanje in bolečina. Pri akutni okužbi zgornjih dihal (nahod, prehlad), ki jo najpogosteje povzročajo virusi, je lahko poleg žrela vneto tudi grlo, pride do vnetja glasilk in sapnika. Ob tem se pojavi hripavost, bolnik lahko nekaj dni ostane celo povsem brez glasu.

Okužbe zgornjih dihal so najpogostejše akutne infekcijske bolezni

Naše žrelo je v hladnejšem delu leta postavljeno pred izziv zaradi prehladnih obolenj. Prehlad, ki ga povzroča več kot 200 vrst virusov, je najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti. Čeprav se pojavlja vse leto, je pogostejši jeseni in pozimi. Gripa je bolj sezonska (od oktobra do aprila), a zelo nalezljiva virusna bolezen. Prepoznamo jo po nenadnem pojavu izrazito zvišane telesne temperature (38,8–40 ˚C) in trdovratnem kašlju. Od marca se srečujemo s covidom-19, ki ga povzroča virus sars-cov-2. Kaže se s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem, pri težjih oblikah pa tudi z občutkom pomanjkanja zraka.

Pomembno je, da ne odlašamo in se začnemo zdraviti takoj, že ob prvih znakih. Samo tako lahko uspešno omejimo okužbo in se izognemo zapletom.

Pri odraslih se okužbe zgornjih dihal pojavijo od dvakrat do petkrat na leto. Privedejo lahko do vnetja žrela (faringitisa), grla (laringitisa) in poklopca (epiglotitisa). Posledica je bolečina, ki je zelo moteča, saj zaradi nje težko jemo, pijemo in govorimo. Spremljajo jo lahko še skelenje in praskanje v grlu ter hripavost.

Priporočljivi so oralni antiseptiki v obliki pastil in pršila, saj uničujejo mikroorganizme ter tako preprečujejo širjenje okužbe in vnetja. Še učinkovitejši so, če poleg antiseptika vsebujejo lokalni analgetik, ki deluje protivnetno in protibolečinsko. Tako poskrbijo za celovito zdravljenje bolečega in vnetega grla ter skrajšajo trajanje okužbe.

Septabene zagotavljajo trojno moč in so prava izbira ob prvih znakih bolečega in vnetega grla

Če povzročitelj premaga naš obrambni zid in pride do okužbe, ki se kaže s pekočim in bolečim občutkom v grlu, so prava izbira Septabene, ki zagotavljajo trojno moč delovanja in poskrbijo za celovito zdravljenje. Vsebujejo edinstveno kombinacijo dveh učinkovin. Benzidamin blaži bolečino in hkrati zdravi znake vnetja (rdečino, oteklino, praskanje v grlu). Širokospektralni antiseptik cetilpiridinijev klorid pa odstrani vzroke okužbe. Septabene torej zdravijo posledice vnetega grla in odpravljajo vzroke okužbe. Primerne so za odrasle in otroke, starejše od 6 let, na voljo pa so v obliki pastil ali pršila.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.