Simptomi alergije, prehlada, gripe in covida-19 so lahko zelo podobni. Kako torej ločimo med temi štirimi boleznimi? Po čem so si podobne in v čem se razlikujejo? Kdaj je čas za obisk zdravnika? Bistveno si je zapomniti, da prehlad, gripo in covid-19 povzročajo virusi. Izognemo se jim lahko z uporabo zaščitnih mask, ohranjanjem medsebojne razdalje […]

Pomlad nas navdušuje in razveseli vsakokrat, ko potrka na naša vrata. Z njo pa na žalost prihajajo tudi sezonske alergije, ki marsikomu povzročajo številne nevšečnosti.

Alergene glede na njihov vstop v telo razvrščamo v štiri velike skupine. V prvi so alergeni, ki jih vdihavamo (predvsem pelodi vetrocvetk, ki cvetijo od februarja do pozne jeseni). V drugi skupini so alergeni, ki jih zaužijemo (hrana živalskega in rastlinskega izvora, nekatera zdravila). V tretji so kontaktni alergeni, ki reakcijo sprožijo ob stiku s kožo (npr. kemikalije, zdravila, rastline, encimi), v četrti pa so parenteralni alergeni, ki pridejo neposredno v krvni obtok (s piki žuželk, injekcijami, infuzijo).

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Ljudje velikokrat zavestno reagiramo drugače, kot okolica od nas pričakuje. To je nekaj povsem naravnega, človeškega. Kaj pa storiti, kadar drugače, kot pričakujemo, reagira naše telo? Je tudi to nekaj naravnega?

Površina kože, ki pokriva telo odraslega človeka, je približno 1,2 do 1,8 kvadratnega metra. Ta velika površina je vsak dan izpostavljena več kot 20.000 alergenom, ki se jih lahko dotaknemo, jih zaužijemo, vdihnemo ali pa pridejo v telo s pikom žuželk. Zlasti poleti, ko se med dopustom pogosteje grejemo na soncu ali pa iščemo prijetno senco in hlad ob rekah, jezerih in morju, je verjetnost za alergije na koži velika. Zato smo pripravili nekaj osnovnih podatkov o treh najpogostejših oblikah kožnih alergij (koprivnici ali urtikariji, atopijskem dermatitisu, kontaktnem dermatitisu) ter nekaj napotkov, kako pri posameznih boleznih ravnati.

Astma je kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Pojavlja se pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije oziroma se ti prehitro vzdražijo (bronhialna prevzdražljivost). Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo na primer samo mrzel zrak, megla, stres ali intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi. Če zoženje malih dihalnih poti povzroči alergen, pa gre za alergijsko astmo.