Ali nas neprepustna posteljnina res varuje pred alergeni pršic?

Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 milimetra. Hranijo se s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ jih je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, zelo alergogeni pa so njeni izločki.

Idealno okolje za rast in razmnoževanje pršic in plesni, s katerimi se pršice hranijo, je pri 70-odstotni vlažnosti zraka in temperaturi 25 °C. Pri 100 pršicah na gram hišnega prahu je malo verjetnosti za razvoj alergije, pri 1000 pršicah na gram prahu pa že lahko pride do astme.

Alergija na pršico se lahko kaže kot astma, nahod ali atopijski dermatitis (ekcem). Izpuščaji se običajno pojavijo takoj, ko vstanemo iz postelje. Simptomi trajajo vse leto, običajno pa so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu. Pršice uspevajo le do nadmorske višine 1800 metrov, suhe vremenske razmere v gorah jim ne ustrezajo.

Kako se lahko izognemo pršicam?

• Posteljo vsak dan prezračimo. 
• Izberimo odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo lahko peremo pri več kot 55 °C.
• Ne kupujmo s perjem polnjenih blazin. 
• Vzmetnico prekrijmo s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistimo s sesalnikom.
• Stanovanje prezračimo najmanj dvakrat na dan, ogrevajmo vse prostore. 
• Odstranimo tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge in vse drugo, na čemer se nabira prah.
• Prah brišimo, pometajmo in sesajmo tako, da ga čim manj dvigujemo.
• Posteljnino pogosto zračimo in menjajmo.

Pri hudih težavah pogosto priporočajo posteljnino iz posebnih tkanin, ki ne prepuščajo pršic (hipoalergijske tkanine). Raziskave pa kažejo, da je njihova učinkovitost pri alergijah na pršico kljub visoki ceni vprašljiva. Čeprav zmanjšajo prehajanje pršic, pa to bistveno ne vpliva na jakost simptomov in potek bolezni, prav tako ne spremeni poteka zdravljenja.

Britanski raziskovalci so v okviru programa The Medical Research Council General Practice Research Framework izpeljali raziskavo, v kateri je sodelovalo 1122 odraslih bolnikov z astmo. Naključno so jih razvrstili v dve skupini. V prvi so uporabljali posteljnino, ki naj ne bi prepuščala antigena pršice, v drugi pa so uporabljali običajno posteljnino enakega videza. Po 6 mesecih je bilo v prahu iz ležišča z neprepustno posteljnino bistveno manj antigena pršice, po enem letu pa ni bilo skoraj nobene razlike več. Potek bolezni se ni spremenil v nobeni od skupin.

Nizozemski raziskovalci pa so proučevali vpliv neprepustne posteljnine na bolnike z alergijskim nahodom. Skupino 279 bolnikov z alergijo na pršico so razdelili v dve skupini, od katerih je ena skupina uporabljala neprepustno posteljnino, druga pa navadno enakega videza. Merili so jakost simptomov celoletnega alergijskega nahoda in koncentracijo antigenov v prahu iz ležišča z neprepustno posteljnino in v hišnem prahu. Ugotovili so, da se pri uporabi neprepustne posteljnine koncentracija antigena pršice v hišnem prahu sicer precej zmanjša, vendar to ne vpliva bistveno na pogostost in jakost simptomov celoletnega alergijskega nahoda.

Zapleteno, vendar zanimivo. Odločitev pa je seveda naša. Delno povzeto po The New England Journal of Medicine, julij 2003