eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Duševno zdravje » Depresija

Depresija

Bolečina kot znak depresije

Bolečino pozna vsak, pa jo je kljub temu vedno zelo težko opredeliti. Če pustimo ob strani uradne definicije, lahko rečemo, da je občutenje bolečine kompleksno telesno in duševno dogajanje, na katerega vplivajo – podobno kot pri vseh drugih občutkih – zunanji in notranji dražljaji. Običajno je vzrok bolečine poškodba tkiva. Vendar pa povezava med poškodbo tkiva in občutenjem bolečine ni enovita niti vselej predvidljiva. Bolečino lahko občutimo nesorazmerno močno ali ne-sorazmerno šibko. Pri nekaterih bolečinah, npr. pri nevropatskih (nevralgija trovejnega živca), sta občutenje bolečine in dejanska poškodba navadno sorazmerna. Včasih pa se pri bolj ali manj močnem občutenju bolečin, ki jim ne moremo določiti povsem jasnega organskega vzroka, prepletajo organski in psihološki vzroki. Bolečine, ki jim ne moremo določiti organskega vzroka, imenujemo idiopatske.

Vse bolečine so resnične. Enako občutimo tiste, katerih vzrok je poškodba tkiva, kot tiste, ki imajo psihološke vzroke. Nobena občutena bolečina ni namišljena, ker taka sploh ne more biti. Kadar zdravnik ne najde organskega razloga za bolečino in to pove bolniku, ta lahko misli, da mu zdravnik ne verjame. Zaradi takega nesporazuma lahko izgubi zaupanje v zdravnika, kar oteži sporazumevanje in zdravljenje.

Kadar se bolečine pojavijo brez poškodbe tkiva ali pa je poškodba tkiva v ospredju klinične slike nesorazmerno majhna, si mora zdravnik vzeti čas za skrben pregled, med katerim bo morda našel katerega od bolj običajnih in značilnih znakov depresije. Morda vam bo postavljal vprašanja, ki se vam bodo zdela nenavadna ali celo nepotrebna.

Toda prav taka vprašanja mu bodo pomagala postaviti diagnozo, vam pa močno zmanjšala trpljenje.

Najpogostejši znaki depresije so:

  • dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine,
  • črnogledost, občutja brezupa,
  • občutja nemoči, brezvrednosti in krivde,
  • izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli,
  • izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
  • nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje,
  • izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže,
  • pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost,
  • misli o smrti, o samomoru,
  • nemir, razdražljivost,
  • otežena koncentracija, spominjanje in odločanje.

Vsi znaki skoraj nikoli niso izraženi hkrati; tudi bolečine niso vselej na istem mestu in enako močne. Najmočneje izraženi in tudi najbolj moteči so lahko prav različni telesni znaki, med njimi tudi bolečine. Vendar pa je tudi pri teh bolnikih mogoče zelo hitro, morda le z nekaj vprašanji, zaslutiti in potrditi, da gre za depresivno bolezen.

Kazalo članka