eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Vaš krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal. Ukrepajte zdaj!

Vaš krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal. Ukrepajte zdaj!

Sklop: Srce in žilje

Vaš krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal. Ukrepajte zdaj!

Slovenija se maja, ob svetovnem dnevu hipertenzije, tudi letos pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnostih, ki jih povzroča zvišan krvni tlak. Zdi se, da je zadnje leto pandemija covida-19 zasenčila vse druge zdravstvene težave ljudi, zato strokovnjake upravičeno skrbi, kaj bo pokazala prihodnost. O resnicah in zmotah o krvnem tlaku ter novih spoznanjih in pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka v aktualnih zdravstvenih razmerah je v okviru svetovnega dneva spregovorila doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Dejstva, da so bolezni srca in žilja, ki se pogosto razvijejo zaradi nezdravljenega krvnega
tlaka, najpogostejši vzrok umrljivosti odraslih, ni mogoče zanemariti. V Sloveniji ima po ocenah stroke težave z zvišanim tlakom kar 40 % odrasle populacije, s starostjo pa se številka še poveča in doseže več kot 70 % odraslih, starejših od 65 let.

Ker običajno nimajo simptomov, se skoraj polovica ljudi s hipertenzijo ne zaveda, da jo imajo. Med tistimi, ki se zavedajo, pa jih polovica ne ukrepa in se ne zdravi. Zato so izpostavljeni povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem ali doživijo nenadno smrt. Ozaveščanje najširšega kroga ljudi je ključnega pomena za preprečevanje nevarnih posledic hipertenzije.

Kaj sploh je krvni tlak in kakšno funkcijo ima v našem telesu

Krvni tlak je sila krvi, ki pritiska na žile. O zgornjem (sistoličnem) krvnem tlaku govorimo, ko se srce skrči in pošlje kri po žilah. Ko pa se srce raztegne, dobimo vrednost spodnjega (diastoličnega) krvnega tlaka. Višina tlaka je odvisna od volumna krvi in trdote žilne stene. »Zelo podobno je pretoku vode v vodovodnem omrežju,« ga primerja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Na dobro delovanje vplivata količina vode in dober cevni sistem. Če je kakšna cev preperela, bo počila. Enako je v človeškem organizmu. Če je žila slaba, lahko poči. Tudi v stenah žil, tako kot na vodovodnih ceveh, se lahko naredijo pore, tam pa se začnejo tvoriti strdki, ki potem sprožijo srčno-žilne zaplete, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, okvare očesnega ozadja in napredovanje demence,« opozarja.

Kdaj je krvni tlak zvišan

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolični krvni tlak enak ali višji od 140 mm Hg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji od 90 mm Hg. Če so vrednosti v daljšem časovnem obdobju nad 140/90 mm Hg, je že treba ukrepati, da tlak ne poškoduje organov. »Čeprav je trenutno vaš krvni tlak pod temi vrednostmi, še ne pomeni, da bo tak tudi ostal. Nevarnost za njegovo zvišanje se namreč s starostjo povečuje, saj trdota žil narašča, zato je zdravljenje visokega krvnega tlaka potrebno tudi pri starejših osebah,« poziva doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

Edini način, da zvišani krvni tlak odkrijemo, je, da si ga redno merimo

»Ker se krvni tlak spreminja, ni dovolj le ena meritev, ampak ga je treba spremljati daljše časovno obdobje. Če nimamo nobenih težav, če je naš krvni tlak normalen, je dovolj, če si ga zmerimo enkrat na pol leta ali na leto dni. Če imamo težave, pa ga je priporočljivo meriti pogosteje. Najbolje je dvakrat zjutraj in dvakrat zvečer, v sedečem položaju. Pomembno je, da se človek pred merjenjem umiri, da med meritvijo nima prekrižanih nog in da nadlaktno manšeto namesti v višino srca,« svetuje doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Tako kot ima vsako gospodinjstvo doma termometer, bi moralo imeti tudi kakovosten, preizkušen merilec krvnega tlaka z nadlaktno manšeto,« še dodaja.

Svetovna liga za hipertenzijo vsakemu priporoča, naj si krvni tlak izmeri vsaj enkrat na leto.

Pomembno je, da zvišani krvni tlak pravočasno odkrijemo in ga začnemo čim prej zdraviti

Ob določenih dogodkih, na primer ob stresu, se krvni tlak lahko zviša, vendar v takšnih primerih ni bolezensko zvišan in se v krajšem obdobju vrne na normalo. Gre torej le za običajno odzivno reakcijo na stres. Če je krvni tlak konstantno zvišan in znaša več kot 140/90 mm Hg, pride do reakcije telesa in do opisanih poškodb. Krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal, zato je treba čim prej ukrepati. Deloma ga lahko znižamo, če upoštevamo priporočila nasvete za zdrav način življenja (zdrava prehrana in dovolj telesne aktivnosti). Če ti ukrepi ne zadoščajo, je treba uvesti zdravila za znižanje krvnega tlaka (antihipertenzive), ki jih moramo jemati redno vsak dan.

Za znižanje krvnega tlaka je na voljo veliko učinkovitih zdravil

Terapija z zdravili je prilagojena individualnim potrebam bolnika. Hitro se lahko nabere več učinkovin, s katerimi hkrati vplivamo na več vzrokov zvišanega krvnega tlaka. »Zato so te učinkovine združene v eni tableti, kar bistveno poenostavi zdravljenje. Tudi zadnje smernice zdravljenja hipertenzije svetujejo uvedbo kombiniranih tablet pri večini bolnikov že takoj na začetku zdravljenja. Bolniki tako hitreje pridejo do vrednosti pod 140/90 mm Hg,« dodaja doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

Ko dosežemo cilj, zdravljenja ne smemo opustiti

»Če zdravljenje opustimo, znova začnejo delovati enaki mehanizmi, kot so delovali, preden smo jih z ustreznimi zdravili blokirali,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. »Krvni tlak se tako znova dvigne in smo spet na začetku. Prav zato je zelo pomembno redno jemanje zdravil,« doda. Če se vmes držimo tudi načel zdravega načina življenja, zlasti če shujšamo, se lahko tlak tudi zaradi tega zniža in se zdravila lahko celo ukinejo. Vendar je pogoj redno spremljanje krvnega tlaka. Za to se strokovno lahko odloči le zdravnik, bolnik nikakor ne sme samovoljno, brez posveta z njim, opustiti predpisane terapije. Tveganje je preveliko.

Kako sta povezana hipertenzija in covid-19

»Dejstvo je, da je pandemija covida-19 najbolj ogrozila ravno skupino starejših ljudi s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Strokovni članki navajajo in potrjujejo, da je najbolj obremenjujoča starost. Vemo, da se pri starostnikih zelo pogosto razvijejo tudi hipertenzija in različna srčno-žilna obolenja. Po drugi strani je zmanjšana še splošna imunska odpornost. Tudi to je gotovo vzrok, da je človek bolj dovzeten za okužbo z omenjenim virusom, kar je opazno tudi pri gripi, na primer, ter drugih virusnih obolenjih, ki se pojavljajo vsako leto in jih bolje poznamo. Na dovzetnost za slabši potek okužbe s covidom-19 vplivajo tudi srčno-žilne bolezni, hipertenzija, sladkorna in druge kronične bolezni. Ima pa epidemija tudi drugačen vpliv na obvladovanje hipertenzije. V času epidemije je v ospredju večinoma covid-19, skrb za obvladovanje kroničnih bolezni pa ostaja v ozadju. To pa ne pomeni, da se je njihov potek upočasnil,« zaključi doc. dr. Jana Brguljan Hitij in opozarja, da je bilo v tem času tudi manj obravnav, zato se je pri posamezniku situacija s hipertenzijo lahko poslabšala.

Zato: Nikar ne oklevajte! Čim prej se posvetujte z vašim zdravnikom!

Merjenje krvnega tlaka v domačem okolju je sedaj še bolj pomembno

Letos zaradi epidemije organiziranega merjenja krvnega tlaka ni bilo možno izvesti, zato je poziv k merjenju v domačem okolju in ozaveščanju o nevarnostih hipertenzije še toliko bolj pomemben. »Naše življenjske navade so se v času covida-19 poslabšale. Zelo veliko je sedečega načina dela, premalo gibanja, veliko je bilo nezdrave prehrane, s katero so si ljudje v kriznem času 'mašili' neke potrebe, opažamo porast telesne teže, kar pa prinese tudi slabše urejen krvni tlak. To so kar skrb zbujajoče ugotovitve, bojimo se posledic,« opozarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Poziva k preventivni skrbi in aktivni vlogi posameznika pri zdravljenju, ki sta ključni za hitrejše prepoznavanje in ukrepanje, in dodaja: »Le tako lahko preprečimo škodljive učinke zvišanega krvnega tlaka.«

(Ne)resnice o krvnem tlaku

O krvnem tlaku kroži veliko mitov in govoric. Kaj je res in kaj ne, lahko preverite na www.hipertenzija.org.

KLIKNITE TUKAJ in prisluhnite ekskluzivnemu spletnemu pogovoru z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, dr. med., predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo, ki ga povezuje Mojca Mavec.

Da boste lahko dobro skrbeli za svoje zdravje, preverite še več koristnih nasvetov in uporabnih informacij na www.zakajtibijesrce.si.