eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Zvišan holesterol je škodljiv, zato poskrbite za svoje srce. Obvarujte ga!

Zvišan holesterol je škodljiv, zato poskrbite za svoje srce. Obvarujte ga!

Sklop: Srce in žilje

Zvišan holesterol je škodljiv, zato poskrbite za svoje srce. Obvarujte ga!

September je mesec, ko »praznuje« srce. Tako na svetovni dan srca, Svetovna zveza za srce poziva, naj s skrbjo za zdravje preprečimo bolezni srca in žilja. Spodbuja nas, naj poskušamo preprečevati nastanek teh bolezni oziroma vplivati, da se bodo pojavile čim kasneje.

Dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije imata zvišan holesterol, ki neusmiljeno napada naše žile, vodi v srčno-žilne zaplete in je eden od dejavnikov tveganja, ki nas najbolj ogrožajo. Zvišan holesterol prav nič ne boli niti ga ne vidimo, zato se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno. Večinoma vemo le to, da so posledica zvišanega holesterola LDL »zamašene« žile. Zato je za zdravo in kakovostno življenje zelo pomembno, da redno spremljamo vrednosti holesterola in ukrepamo, če je previsok.

Lahko bi rekli, da si srce zasluži svoj praznik, saj je hud garač. Našemu telesu in življenju daje moč. Omogoča nam, da ljubimo, se veselimo in polno živimo, zato je pomembno, da skrbimo za njegovo zdravje. In ker holesterol vpliva na zdravje srca, ga moramo resno jemati. Čeprav se nam zdi, da o tej temi vemo bolj ali manj vse, se žal pogosto pokaže, da še vedno vemo premalo. Zvišan holesterol je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, vendar ga je s preventivnimi ukrepi, rednim spremljanjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem, ki ga predpiše zdravnik, mogoče nadzirati. Po podatkih iz zadnje raziskave v okviru projekta CINDI ima v Sloveniji več kot 60 % ljudi zvišan holesterol, kar kaže na nacionalni zdravstveni problem.

»Slabi« holesterol LDL ali t. i. tihi ubijalec

Zvišan holesterol je t. i. tihi ubijalec, saj ga ne moremo videti in tudi čutimo ga ne. Običajno smo premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo povečane vrednosti, ki jih pokaže laboratorijska meritev. Poleg tega smo lahko kar nekoliko izgubljeni, ko dobimo izvide, saj se včasih preveč opiramo na referenčne, priporočene ali normalne vrednosti, veljajo pa za zdrave posameznike. Pogosto nas streznijo šele prvi zapleti. Preveč holesterola v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren procesaterosklerozo.

Kaj povzroča holesterol v žilah? Kaj je ateroskleroza?

Prof. dr. Borut Jug, dr. med., pojasnjuje: »Veljavne teorije govorijo, da holesterolski oziroma lipoproteinski delci, ki vsebujejo veliko holesterola, prodrejo v žilno steno, se tam kopičijo in sprožijo proces ateroskleroze z nastajanjem vnetja, maščobnih oblog in naraščanjem plaka v žilni svetlini. Skratka, žilna stena je – pri nekaterih bolj, pri drugih manj – dovzetna za vdor maščob, zlasti v obliki holesterola LDL, ki oksidira, sproži vnetje v žilni steni, ta pa reagira in se s kopičenjem plaka oži. Ta zožitev lahko povzroči določene simptome, slabšo prekrvitev organov, plak pa je lahko tudi nestabilen, včasih se razpoči, nenadoma zapre žilo in povzroči odmrtje organa, ki ga prehranjuje: možganov v primeru možganske kapi, srca v primeru srčnega infarkta, gangreno noge v primeru periferne ateroskleroze ali pa katerega koli drugega organa. Tu se kaže neposredna povezava med holesterolom in aterosklerozo, ki je sorazmerno dolga, govorimo o desetletju, dveh, morda celo treh. Osebe z večjo vrednostjo holesterola lahko te težave utrpijo bistveno prej, na kar kažejo tudi primeri genetskih obolenj povezanih z visokim holesterolom, ko ljudje doživijo infarkt že pri 20., 30. letu, lahko pa jih utrpijo tudi že otroci. Vsi, ki se neposredno ukvarjamo s temi stvarmi in vsak dan gledamo neposredno povezavo med vrednostjo holesterola in naplastitvijo žil, pač ne moremo reči, da je holesterol lahko dober. Ateroskleroza je vodilna srčno-žilna bolezen, vodilni dejavnik tveganja pa je holesterol LDL. Zato moramo z ustreznim zdravljenjem vse te povezave ukiniti, upočasniti, ustaviti.«

Holesterol je prepoznan kot tihi ubijalec, saj prikrito in dolgoročno uničuje žile, ne da bi se tega zavedali.

Zakaj je tako zelo pomembno, da obvladujemo vrednosti holesterola v krvi, če se želimo zavarovati pred srčno-žilnimi boleznimi?

Povezava med vrednostjo slabega holesterola LDL in tveganjem za bolezni srca in žilja je jasno dokazana. Bolj kot nam uspe znižati holesterola LDL, bolje je, saj višji holesterol LDL pomeni večje tveganje. Starejši od 35 let bi si morali holesterol meriti vsaj na pet let. Tisti, ki imajo vrednosti nad priporočenimi, bi morali na kontrolo enkrat na leto. »Urejene vrednosti so nujne zato, ker s tem zmanjšujemo nagnjenost k razvoju ateroskleroze. Pri tem pa se moramo zavedati, da enaka vrednost holesterola pri dveh različnih osebah ne bo povzročila enake škode, vendar danes še nimamo orodij, da bi lahko predvideli, za koga je bolj ogrožajoča. Z urejeno vrednostjo holesterola pomembno zmanjšamo verjetnost za razvoj bolezni srca in žilja in grozečih zapletov. Stroko v »sveti vojni« za normalizacijo holesterola vodi dejstvo, da je prav ta snov najmočnejši dejavnik tveganja za koronarno bolezen, ki se lahko kaže v zelo dramatičnih oblikah. Ljudje najbolje poznajo infarkt, še hujša pa je nenadna srčna smrt. Ta je kar v tretjini primerov prvi, zadnji in edini simptom bolezni. Če bi vsi ljudje, ki doživijo infarkt in imajo posledično prizadeto srčno mišico z motnjo ritma ali krčenja, lahko pravočasno prišli v bolnišnico, bi bili naši pristopi drugačni, saj znamo odlično zdraviti. Ampak – kot je bilo že rečeno – kar tretjina jih doživi nenadni srčni zastoj zunaj bolnišnice, in zato je zanje usoden. Ravno po zaslugi nacionalnega programa sistematičnega presejanja smo smrtnost zaradi koronarnih bolezni pri ljudeh, ki so mlajši od 65 let, v Sloveniji zmanjšali za 40 %, želeli pa bi si še boljše rezultate,« opozarja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.

Kakšne so priporočene vrednosti holesterola?

Novejše raziskave so pokazale, da so priporočljive čim manjše vrednosti holesterola v krvi. Ciljne vrednosti so opredeljene glede na posameznikovo stopnjo ogroženosti – pri večji ogroženosti naj bo zlasti holesterol LDL čim nižji. Prof. dr. Borut Jug, dr. med., pojasnjuje: »Holesterola v preventivni medicini nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine. Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.«

Zvišan holesterol je treba zdraviti pod zdravniškim nadzorom

Danes so na voljo zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki preprečujejo bolezni srca in žilja, milijoni bolnikov pa jih jemljejo že skoraj štiri desetletja. »Statini, ki so se pojavili konec 80. let prejšnjega stoletja, veljajo za eno od najbolj revolucionarnih odkritij v zgodovini farmacije in tudi medicine. Številne ugledne lestvice jih uvrščajo v sam vrh dosežkov, takoj za antibiotiki. To je logično, kajti največ ljudi v zgodovini so pokosile okužbe, takoj za njimi pa so kardiovaskularne bolezni. Še danes statine zelo učinkovito uporabljamo v vsakdanji praksi. So nujno, nenadomestljivo zdravilo za vse ljudi, ki imajo aterosklerozo, njihov učinek pa se meri v zmanjševanju vrednosti holesterola LDL. Poleg tega pa statini zelo ugodno vplivajo še na nekatere druge procese, povezane z aterosklerozo, saj uspešno zmanjšujejo vnetja. Nekateri ugledni strokovnjaki temu pripisujejo enako težo kot zniževanju holesterola. Mirno lahko rečemo, da gre za zdravila, ki zdravijo aterosklerozo, saj imajo širše indikacije, kot je zgolj zdravljenje holesterola. Ob domnevi, da ima že vsaj tretjina najstnikov v svojih žilah aterosklerotične lehe, kar je pokazala ugledna študija PDDE, je to zelo pomembno. Danes z najmočnejšimi statini, kot je denimo rosuvastatin, v največjem odmerku lahko dosežemo tudi do 60-odstotno zmanjšanje vrednosti holesterola, v kombinaciji s komplementarnim zdravilom pa tudi do 70-odstotno. S statini lahko zdaj učinkovito dosegamo tudi nekoč neuresničljive cilje. Pri holesterolu brezkompromisno velja zelo pomembna paradigma čim nižje, tem bolje,« dodaja prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Praviloma je treba zdravila za zniževanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje pa ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali le krajše obdobje. Zdravila so še učinkovitejša, če upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja.

Vsak utrip srca je dragocen, zato (s)poznajte svoje vrednosti holesterola in ukrepajte, če so previsoke!

Odkrito o holesterolu

O holesterolu na spletu krožijo najrazličnejše informacije, prepričanja, razlage, napotki … Marsikdaj je težko prepoznati dejstva in zaupanja vredne informacije. Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoru s prim. Janezom Polesom, dr. med., specialistom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ki je odkrito govoril o holesterolu in tudi o svoji izkušnji.

OGLEJTE SI SPLETNI POSVET Z ZDRAVNIKOM ODKRITO O HOLESTEROLU

Da boste lahko dobro skrbeli za svoje zdravje, preberite še več koristnih nasvetov in uporabnih informacij na www.zakajtibijesrce.si.