Zvišan krvni tlak (hipertenzija) in zvišan holesterol (hiperholesterolemija) se pogosto pojavita brez opozorila in simptomov. Odkrijejo le polovico bolnikov, ki pa zaradi dobrega počutja velikokrat odlašajo z začetkom jemanja zdravil ali pa jih ne jemljejo redno. Vmes bolezen tiho načenja organe. Pripravlja se prvi srčno-žilni dogodek, ki je lahko tudi usoden.

»Težava z zvišanim holesterolom (hiperholesterolemijo) je, da gre za tihega in zahrbtnega morilca,« opisuje dr. Dragan Kovačić, dr. med., kardiolog iz Splošne bolnišnice Celje. »Medtem ko hodite v službo, sestankujete, uživate na plaži, jadrate in celo medtem ko spite, vaš holesterol LDL neutrudno kot mikroplastika v oceanu draži vaše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročajo motnje v delovanju organov. Še huje, holesterol LDL buri tudi vnetje v oblogah, pogosto do te mere, da obloga poči in na njej nastane strdek, potem pa pride do akutne motnje prekrvitve organa, kar poznamo kot srčni infarkt, možgansko kap ali akutno ishemijo (npr. črevesja, spodnjih okončin, ledvic).«

Za pospešeno nalaganje holesterola v žilnih stenah je kriv tudi stalno zvišan krvni tlak. Številne raziskave dokazujejo, da sta zvišan krvni tlak in zvišan holesterol tesno povezana. Preveč holesterola neposredno zvišuje krvni tlak, po drugi strani pa mehanizmi, ki vplivajo na zvišan krvni tlak, vplivajo tudi na holesterol in ga spreminjajo tako, da je še bolj škodljiv. 

»Najpogosteje zvišan krvni tlak nima nobenih simptomov, zato je bolezen velikokrat odkrita prepozno,« pojasnjuje predsednica Združenja za hipertenzijo doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med. »Posledično ima veliko na novo odkritih hipertenzivnih bolnikov že prisotne okvare tarčnih organov (žil, srca, možganov, ledvic in oči). Večina bolnikov pa svoje stanje začne jemati resno šele, ko se spremembe tarčnih organov kažejo z različnimi bolezenskimi znaki. Takrat je bolezen že toliko napredovala, da popolna ozdravitev ni več možna.«

Kakšne so lahko posledice dolgotrajno zvišanega krvnega tlaka na organih?

Okvara žil

Žile zaradi stalnega pritiska postajajo bolj toge in imajo zoženo svetlino. Posledica je otežena prekrvitev vseh delov telesa.

Okvara možganov

Zmanjšana ali (zaradi krvnih strdkov) celo prekinjena prekrvitev možganov pomeni veliko tveganje za možgansko kap. Posledica ene ali več možganskih kapi je lahko tudi demenca.

Okvara oči

Visok krvni tlak pogosto okvari tudi občutljive očesne žilice. To lahko povzroči krvavitve v očesnem ozadju, zamegljen vid in nazadnje popolno izgubo vida.

Okvara srca

Če so žile okvarjene, mora srčna mišica za vzdrževanje krvnega obtoka opravljati veliko več dela. Povečanemu naporu se prilagodi tako, da se najprej poveča njena masa, kasneje pa se v njej pojavijo bolezenske spremembe (npr. srčno popuščanje). Takrat srce ni več zmožno zagotoviti potrebnega dotoka krvi po telesu. Nezdravljena oslabljena prekrvitev srčne mišice (koronarna srčna bolezen) lahko med drugim povzroči angino pektoris ali srčni infarkt.

Okvara ledvic

Spremenjene žile povzročajo okvaro ledvic, zaradi česar je oslabljena njihova primarna funkcija – filtriranje odpadnih snovi iz krvi. Ker odpadne in toksične snovi ostajajo v telesu, je pogosto potrebna dializa ali presaditev ledvic.

Pravočasno ukrepajte!

Bolniku z bolezenskimi spremembami tarčnih organov lahko pomagamo le tako, da zmanjšamo hitrost napredovanja okvar in preprečimo hujše zaplete. Zato je pomembno, da stremimo k preprečitvi nepovratnih sprememb. Pri tem je ključno, da hipertenzijo odkrijemo čim prej in ne odlašamo z zdravljenjem.

Kaj pa hiperholesterolemija? Ali je pomembno, da začnemo zvišan holesterol zdraviti čim prej?

Dr. Dragan Kovačić, dr. med., odgovarja, da to drži. »Primerjava genetskih raziskav in raziskav zdravljenja s statini (najpogosteje uporabljenimi zdravili za zdravljenje zvišanega holesterola) kaže, da znižanje holesterola LDL za 1 mmol/l pri 20 letih 3-krat bolj zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni kot enako znižanje pri 50 letih. Ali drugače – ni pomembno zgolj znižati holesterol LDL, ki napada žilno steno, ampak je treba sočasno tudi čim bolj skrajšati čas, ko je žilna stena izpostavljena zvišanemu holesterolu,« razlaga.

Pri odkrivanju bolezni sta bistvenega pomena redno merjenje krvnega tlaka in spremljanje vrednosti krvnih maščob. Če nam zdravnik predpiše zdravljenje, moramo dosledno upoštevati njegova navodila, čeprav se morda počutimo povsem normalno. Redno in učinkovito zdravljenje lahko prepreči srčno-žilne dogodke in nam tako podaljša življenje.

Več na www.zakajtibijesrce.si.