Kdo bi moral jemati vitaminsko-mineralne nadomestke?

Kdo bi moral jemati vitaminsko-mineralne nadomestke?

O pomenu vitaminov in mineralov za človeško telo vemo že skoraj vse. Vsaj mislimo tako, saj nas mediji o tem neprestano obveščajo. Vemo tudi, da je pomanjkanje teh snovi zelo pogosto v manj razvitih državah. Na žalost pa vedno več raziskav potrjuje, da tudi v najrazvitejših državah obstajajo skupine ljudi, pri katerih je tveganje za nastanek hipovitaminoze (pomanjkanja vitaminov) povečano kljub ustreznemu prehranjevanju.

Za ljudi, ki spadajo v katero od rizičnih skupin, je jemanje vitaminsko-mineralnih izdelkov potrebno in koristno. Pri izbiri in nakupu pa moramo biti pozorni na sestavo. Izdelek mora vsebovati večino potrebnih vitaminov in mineralov, ne le nekaterih. Zelo pomembno je tudi, da količine vitaminov in mineralov ne presegajo priporočenih dnevnih vnosov (PDV), saj jih le tako lahko popolnoma varno jemljemo vsak dan.

Skupine, pri katerih je večja možnost za pomanjkanje vitaminov in mineralov

1. Starejši ljudje
Pri ženskah v zrelih letih se pogosto pojavlja pomanjkanje mineralov, predvsem kalcija, železa, magnezija in cinka. Tako pri moških kot pri ženskah pa se v starosti povečajo potrebe po vitaminih C, D in betakarotenu.

2. Ljudje z boleznimi srca in žilja
Raziskave so pokazale, da je jemanje zadostnih količin antioksidantnih vitaminov A, C, E in betakarotena obratno sorazmerno s tveganjem za žilne bolezni.

3. Ljudje, ki jemljejo nekatera zdravila
Vitamini lahko vplivajo na presnovo nekaterih zdravil, na primer antibiotikov, oralnih kontraceptivov, kalcitonina, salicilatov in barbituratov. Interakcije lahko po eni strani vplivajo na učinkovitost zdravila, po drugi strani pa zmanjšajo biološko uporabnost vitaminov, zato se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo.

4. Ljudje z infekcijskimi boleznimi
Dodajanje nekaterih vitaminov lahko izboljša imunski odgovor. Dokazano je tudi, da jemanje vitaminsko-mineralnih izdelkov zmanjša pogostost infekcijskih bolezni pri starejših.

5. Nosečnice in doječe matere
Med nosečnostjo in dojenjem se izrazito povečajo potrebe po nekaterih vitaminih in mineralih (folni kislini, vitaminu D, vitaminu E, piridoksinu, tiaminu, železu, kalciju, fosforju). Najhujše posledice ima premajhna koncentracija folne kisline v materinem telesu, saj lahko povzroči okvare hrbtenjače še nerojenega otroka. To je mogoče preprečiti z jemanjem 0,4 mg folne kisline na dan od spočetja naprej.

6. Kadilci
Kadilci imajo v primerjavi z nekadilci izrazito manjšo koncentracijo vitamina C in folatov v plazmi, kar je verjetno posledica pospešene presnove kadilcev.

7. Aktivni športniki
Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov povzroči tudi povečana telesna dejavnost. Pri aktivnih športnikih in pri rekreativcih, ki zaužijejo manj kot 2000 kalorij na dan, lahko pride do pomanjkanja kalcija in železa ter nekaterih v vodi topnih vitaminov.

8. Vegetarijanci
Pri doslednih vegetarijancih obstaja razmeroma velika možnost, da pride do pomanjkanja vitamina D in vitamina B12, ki ju rastline ne sintetizirajo. Pri vegetarijancih, ki jedo tudi mlečne izdelke in jajca, pa je možnost pomanjkanja teh vitaminov zelo majhna.

9. Otroci in mladostniki
Pri otrocih se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo zaradi intenzivne rasti. Vzrok za hipovitaminozo je lahko tudi neustrezno prehranjevanje, največje tveganje pa je pri otrocih s pomanjkanjem teka in mladostnikih z enolično prehrano.