Prehlad ali seneni nahod?

Prehlad ali seneni nahod?

V spomladanskih in poletnih mesecih kar precej ljudi prizadene sezonski alergijski rinitis, ki mu pravimo tudi seneni nahod. Povzročajo ga pelodi zelišč, trajnic, trav, žita, dreves in grmovnic. Ti pelodi spadajo v veliko skupino alergenov, ki pridejo v telo skozi dihala.

Spomladanski seneni nahod povzročajo pelodi leske, breze in vrbe. Zgodaj poleti ga povzročajo pelodi bukve, javorja, hrasta in travniških rastlin (trave, timijan), pozno poleti pa pelodi pelina in trstike.

Znaki senenega nahoda so kihanje, smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos. Očesne veznice in beločnica se vnamejo in pordijo. Sluznica nosu oteče in postane modrikasto pordela. Nos se zamaši in se pojavi izcedek. Pojavijo se lahko tudi glavobol, kašelj, izguba apetita. Včasih ljudje te znake zmotno pripisujejo prehladu.

Kako lahko ločimo prehlad in seneni nahod?

Pri prehladu gre za virusno okužbo, ki najkasneje po desetih dneh izgine. Seneni nahod pa lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, še posebno če smo alergični na več vrst cvetnega prahu. Razlika je tudi v izcedku iz nosu. Pri senenem nahodu je ves čas voden, čist in redek, pri prehladu pa po nekaj dneh postane viskozen, sluzast in celo rumen. Simptomi prehlada so enako močno izraženi ne glede na prostor in vremenske razmere, medtem ko so simptomi senenega nahoda izraziti predvsem na prostem in v lepem vremenu. Umirijo se v zaprtih prostorih in ob deževnih dneh.

Kako se lahko izognemo pelodu?

  • Spremljamo informacije o vsebnosti cvetnega prahu v zraku.
  • Med sezono cvetenja imamo avtomobilska okna zaprta.
  • V mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na podeželju pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro, saj je takrat v zraku največ peloda.
  • Izogibamo se piknikom v naravi.
  • Ko pridemo domov, se preoblečemo.
  • Perila ne sušimo zunaj.
  • Ko je vsebnost peloda največja, se čim manj zadržujemo v naravi.
  • Na sprehod gremo po dežju.

Marsikdaj je te nasvete težko ali skoraj nemogoče upoštevati. Pri blažjih oblikah simptomov si lahko pomagamo z antihistaminiki, ki jih v lekarni dobimo brez recepta. Antihistaminiki, kakršen je cetirizin, preprečujejo učinke histamina in delujejo protialergijsko.

Veliko koristnih informacij o alergijah ter o preprečevanju in zdravljenju alergijskih bolezni je tudi v knjižici Brez alergije je življenje lepše, ki je objavljena na spletni strani.