Bodimo korak pred osteoartrozo

Bodimo korak pred osteoartrozo

Osteoartroza (tudi artroza ali osteoartritis) je najpogostejša bolezen sklepov. Prizadene predvsem starejše ljudi, lahko pa se pojavi tudi pri mlajših. Zanjo je značilna postopna obraba sklepov, ki vodi v bolečino, okorelost in zmanjšano gibljivost sklepov. Kaj jo povzroča, kako si lahko pomagamo in kako upočasnimo njen razvoj?

Osteoartroza je degenerativna bolezen sklepov, pri kateri se postopno obrablja hrustanec, ki sicer prekriva sklepno površino in omogoča nemoteno gibanje. Hrustanec sprva postane manj gladek in prožen, nato se na njem pojavijo razpoke in razjede, sčasoma pa se lahko povsem stanjša ali celo izgine. Bolezen ob napredovanju prizadene tudi druge sklepne strukture – kost pod hrustancem, sklepno ovojnico, mišice in vezi okoli sklepa. Te spremembe povzročajo bolečino, otekanje in togost sklepa.

Bolezen pogosto spremlja vnetje – takrat govorimo o osteoartritisu. Vnetje dodatno prispeva k njenemu napredovanju, saj pospešuje razgradnjo sklepnega hrustanca in povečuje bolečino. Poleg kolena so najpogosteje prizadeti komolci, kolki in hrbtenica.

Znaki in simptomi osteoartroze

  • Bolečina v sklepu, sprva ob obremenitvi (hoja po ravnem, hoja po stopnicah, vstajanje), ob napredovanju tudi v mirovanju ali ponoči.
  • Oslabljena gibljivost in togost sklepa, predvsem zjutraj – težave pri iztegovanju kolena, obračanju vratu, sklanjanju, oteženo opravljanje vsakodnevnih opravil (hoja, obuvanje ipd.).
  • Otekel sklep kot posledica vnetja in kopičenja sklepne tekočine.
  • Slišno pokanje, škripanje v sklepu med gibanjem.

Kaj povzroča osteoartrozo?

V zadnjih desetletjih se je razširjenost bolezni podvojila, kar je precej povezano z daljšo življenjsko dobo ljudi in sodobnim življenjskim slogom.

  • Čeprav se osteoartroza lahko razvije kadarkoli, se tveganje zanjo povečuje s starostjo.
  • Nagnjenost k razvoju osteoartroze je lahko dedna.
  • Pretekle poškodbe (npr. zvin, zlom, natrgane vezi, operacija) ali dolgotrajne obremenitve (npr. delo na kolenih, ponavljajoči se gibi) lahko pospešijo obrabo hrustanca.
  • Povečana telesna masa dodatno obremenjuje sklepe, zlasti kolena in kolke. Poleg tega maščobno tkivo sprošča snovi, ki lahko povzročijo vnetje sklepov.
  • Pri ženskah se osteoartroza pogosteje pojavi po menopavzi, kar kaže na vlogo hormonov pri zaščiti sklepov.
  • Telesna neaktivnost vodi v oslabljene mišice, ki sklepu ne dajejo dovolj opore. Posledično se poveča obremenitev na sklepne površine, s tem pa tudi tveganje za poškodbe in poslabšanje bolezni.

Kako ukrepamo?

Čeprav osteoartroza ni ozdravljiva, lahko zgodnje prepoznavanje in ustrezno ukrepanje bistveno izboljšata kakovost življenja. Pomaga že nekaj sprememb v življenjskem slogu.

1. POSVETUJEMO SE O UPORABI ZDRAVIL,
ki zmanjšujejo bolečino in zavirajo vnetje ter tako učinkovito lajšajo simptome.

OBVLADUJMO BOLEČINO V SKLEPIH
Na voljo so številna zdravila, ki ob drugih ukrepih učinkovito lajšajo simptome, izboljšujejo gibljivost sklepov in zmanjšujejo bolečino.

2. REDNO SE GIBAMO.
Gibanje je nujno, ker ohranja gibljivost sklepov, zmanjšuje bolečino in upočasnjuje napredovanje bolezni. Močne mišice okoli sklepa delujejo kot stabilizatorji – zmanjšujejo mehanski pritisk na sklep, kar upočasni obrabo hrustanca, obenem pa povečujejo njegovo stabilnost in s tem zmanjšujejo tveganje za poškodbe.

3. SKRBIMO ZA PRIMERNO TELESNO MASO.
Z redno vadbo in uravnoteženo prehrano ohranjamo primerno telesno maso, kar pomembno vpliva na obremenitev sklepov – zmanjša se pritisk nanje, ublažijo se simptomi, napredovanje bolezni pa se upočasni.

Osteoartroza ne pomeni konec aktivnega življenja. Z majhnimi spremembami v življenjskem slogu ter z uporabo zdravil, ki zavirajo vnetje in lajšajo bolečino, lahko ostanemo aktivni in korak pred njo.