Bolečina v komolcu
V komolčnem sklepu se stikajo tri kosti, in sicer nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Njegovo upogibanje omogočajo nadlahtnična in dvoglava nadlahtnična mišica ter nadlahtnično-koželjnična mišica, iztegovanje pa triglava nadlahtnična mišica. Vse mišice so prek kit povezane s kostmi. Bolečina v komolcu se najpogosteje pojavi zaradi vnetja kit v predelu narastišča na kosti, ki je posledica športnih preobremenitev. Poznani so t. i. plezalski komolec z vnetjem kit upogibalk komolca, golfski komolec, pri katerem so vnete kite povrhnjih upogibalk prstov in zapestja ter notranjih obračalk podlahti, ter teniški komolec z vnetjem kit iztegovalk prstov in zapestja ter zunanjih obračalk podlahti.
Vzroki bolečine v komolcu
Mišično tkivo se je sposobno prilagajati obremenitvam, pri katerih nastanejo mikroskopsko majhne poškodbe mišic in kit. Že po nekaj tednih se razvije večja mišična masa. Kite, vezi, kosti in hrustanec pa se ne morejo tako hitro preoblikovati in prilagoditi večjim silam, ki jih lahko razvijejo mišice, zato ponavljajoče se in prevelike obremenitve brez potrebne regeneracije hitreje povzročijo vnetje in patološke spremembe. Bolečina v komolcu je posledica vnetja kit in njihovih ovojnic v predelu narastišča na kosti v sklepu. Pri tem otečejo in s tem pritisnejo na živec. Vzroki bolečine v komolcu so lahko tudi vnetje sluznih vrečk, okužba sklepa, zvin ali artroza sklepa.
Kaj lahko proti bolečini v komolcu storimo sami?
Pri akutni poškodbi mora prizadeti sklep mirovati. Na obolelo mesto vsako uro za 15 minut položimo leden obkladek. Drugi in tretji dan ga hladimo le še vsake 3 do 4 ure. Ledu ne dajemo neposredno na kožo, ampak ga prej zavijemo v kos tkanine in tako preprečimo nastanek ozeblin. Komolec oskrbimo tudi s kompresijsko obvezo. Za dodaten protibolečinski in protivnetni učinek so v lekarni na voljo zdravila brez recepta.
Po dnevu ali dveh začnemo po nasvetu fizioterapevta delati različne vaje, s katerimi pospešimo krvni obtok in s tem zdravljenje. Za pospeševaje prekrvitve na oboleli sklep nanašamo tople obkladke, pomagamo pa si lahko tudi z izmeničnimi mrzlimi in vročimi kopelmi.
Ko prizadeti sklep lahko premikamo brez bolečin, sledijo vaje za krepitev poškodovanega tkiva. Težavnost vaj postopoma povečujemo, na morebitno pretiravanje nas opozori bolečina. Sčasoma poškodovani predel previdno izpostavljamo čim več različnim gibom, njihovo težavnost pa postopoma (več tednov) stopnjujemo.
Pri revmatskih obolenjih komolca lahko diagnozo postavi le zdravnik in predpiše ustrezno zdravljenje. Pomembna je tudi telesna vadba, s katero bolnik okrepi obsklepne mišice ter poveča čvrstost sklepa in njegovo gibljivost.
Obisk pri zdravniku je nujen:
- če ukrepi samopomoči ne pomagajo,
- če je komolec deformiran,
- če komolca ne moremo premikati,
- če se pojavijo otekanje in rdenje sklepa ter zvišana telesna temperatura.