Kako prepoznamo migreno?

Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za vsakodnevna opravila in aktivnosti. Pojavlja se pri približno 12 % odraslih, pri ženskah je kar 3-krat pogostejša kot pri moških. Prepoznamo jo po značilnih simptomih, toda pri vsakem bolniku se lahko kaže v precej individualni obliki s samo nekaterimi simptomi. Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti t. i. svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in lakota. Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:

• zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,
• utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran,
• slabosti,
• bruhanju,
• občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

Glavobol postane še izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri okoli 10 % bolnikov se pred napadom migrene pojavi avra, ki navadno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo, ki se kaže kot bleščanje pred očmi ali pojavljanje slepih točk v vidnem polju. Redkeje se pojavi zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.

Kaj sproži napad migrene?

Pri ljudeh, ki so dovzetni za migreno, je lahko več sprožilnih dejavnikov. Najpogostejši so izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri dodatki k hrani (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Zdravljenje migrene

Za lajšanje blagega do zmernega glavobola, ki se ne pojavlja prepogosto, so na voljo protibolečinska zdravila (analgetiki) brez recepta. Nalgesin^® S združuje vse ključne lastnosti dobrega analgetika – učinkuje že v 15 minutah* in med vsemi protibolečinskimi zdravili za samozdravljenje deluje najdlje, do 12 ur. Poleg tega je priporočljivo tudi nadzorovanje stresa (skrb za redno telesno dejavnost v naravi in sprostitev) in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo napad migrene. V veliko pomoč je vodenje dnevnika migrenskih napadov, saj lahko bolniku pomaga ugotoviti, katerih dejavnikov se mora izogibati.

Če je migrena huda in pogosta, je nujen posvet z zdravnikom.

* Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.