Bolečina je eden od najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Ni ga človeka na svetu, ki se še ni soočil z njo. Čeprav gre za neprijetno izkušnjo, pa nas po drugi strani opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja, pomaga nam, da se v določenih situacijah odzovemo hitro, refleksno. Tako v nekaj milisekundah odmaknemo roko z vročega štedilnika, se izognemo drvečemu avtomobilu. Marsikdaj je bolečina tudi razlog, da obiščemo zdravnika ali zobozdravnika.

Kaj je bolečina?

Bolečina je po definiciji neprijetna čutna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno poškodbo tkiva. Je odziv telesa na bolezen ali poškodbo. Čeprav je neprijetna, ima svojo vlogo, saj je opozorilni znak, da je z nami nekaj narobe. Ko jo občutimo, se namreč skušamo izogniti dejavniku, ki jo povzroča.

Vrste bolečine

Glede na mesto izvora

• somatska (izvira iz zunanjih delov telesa – kože, mišic, sklepov)
• visceralna (izvira iz notranjih organov)
• prenesena (izvira iz bližnjih organov, npr. zaradi obolelega kolena bolijo kolki)
• lokalna (bolečina, omejena na določen del telesa)

Glede na čas trajanja

• akutna (traja nekaj dni ali tednov, navadno je povezana s poškodbo tkiva, običajno mine s celjenjem)
• kronična (traja še več kot en mesec po zdravljenju akutne bolezni ali poškodbe)

Po pomenu

• fiziološka (zaščitna in opozorilna vloga)
• patološka (kronična bolečina, ki otežuje življenje bolnikov)

Ocena bolečine

Težava pri oceni bolečine je, da je njeno zaznavanje subjektivno, odvisno od posameznika. Pravimo, da imajo nekateri nizek, drugi pa visok prag bolečine. Uporablja se t. i. opisna lestvica bolečine, po kateri ločimo štiri kategorije: ni bolečine, blaga bolečina, zmerna bolečina, huda bolečina.

Zakaj začne boleti?

Vzrokov je več:

• bolezni, poškodbe, operacije,
• pritisk na živec,
• poškodba ali prekinitev živca (ob poškodbi ali pri operaciji).

Včasih pa vzroka ne poznamo.

Različni dražljaji (npr. ureznine, udarci, zlomi kosti) povzročijo draženje receptorjev za bolečino. Dražljaj se od teh receptorjev po živčnih vlaknih prenese v možgane in takrat zaznamo bolečino.

Receptorji za bolečino, t. i. nociceptorji, so v koži in nekaterih notranjih tkivih (v pokostnici, stenah arterij, na površinah sklepov in v njihovih ovojnicah). Zaznavajo mehanski, toplotni ali kemični dražljaj.

Na mestu draženja se začnejo sproščati tudi lokalni vnetni dejavniki. To so molekule, ki dodatno dražijo nociceptorje. Pravimo, da se boleče mesto razboli. Nekateri dejavniki (npr. prostaglandini) sodelujejo tudi pri nastanku bolečine in vnetja.

Prostaglandini so molekule, ki sodelujejo pri različnih procesih v celici, tudi pri nastanku bolečine in vnetja. Njihovo nastajanje preprečujemo z nekaterimi zdravili proti bolečinam.

Živčevje ne deluje vedno pravilno. Kadar ni jasnega izvora bolečine, telo pa kljub temu sporoča možganom, da je nekje poškodba, govorimo o nevropatski bolečini.

Kaj lahko storimo sami?

Sami lahko zdravimo blage do zmerne akutne somatske bolečine (glavobol, zobobol, menstrualna bolečina, mišična in sklepna bolečina, začetni stadiji revmatskega obolenja).

Izberemo metodo, ki nam ustreza:

• fizioterapijo ali kiropraktiko,
• masažo,
• akupunkturo,
• obvladovanje stresa,
• analgetike (natrijev naproksenat, npr. Nalgesin S),
• druge vrste zdravil (npr. antidepresive, mišične relaksante, ki skupaj z analgetiki lahko bolje nadzorujejo bolečino).

Preizkusimo lahko več različnih možnosti, da ugotovimo, katera nam najbolj ustreza.

Več o samozdravljenju bolečine je na www.nalgesin.si, kjer so predstavljene različne vrste bolečine, ki jih lahko lajšamo sami (glavobol, migrena, menstrualna bolečina, bolečina v mišicah in sklepih, bolečina v križu, revmatska bolečina), objavljeni pa so tudi različni nasveti, kako odpraviti bolečino.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Včasih samozdravljenje ne zadošča in moramo obiskati zdravnika. To je potrebno predvsem:

• če je bolečina huda,
• če je akutna in traja več kot 10 dni,
• če jo spremlja vročina, ki traja več kot 3 dni,
• če ji ne moremo določiti vzroka nastanka ali če gre za visceralno bolečino.

Ali veste?

Glavobol je med 10 najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju.

Za migreno trpi 10 do 20 % odraslih ljudi.

Menstrualni krči pestijo 90 % žensk.

Kar štirje od petih odraslih ljudi vsaj enkrat v življenju občutijo bolečino v križu.

V Sloveniji deluje več kot 10 protibolečinskih ambulant.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.