Poznamo več kot sto oblik revmatskih bolezni. Nekatere se pojavljajo pogosteje, druge le redko. In kaj vse nas lahko boli? Bolijo nas lahko veliki sklepi (rame, kolki, kolena, komolci), hrbtenica in mali sklepi (prsti nog in rok). Bolečina je vedno znak, da je nekaj narobe. Če je dolgotrajnejša, če nas boli en sklep ali več sklepov nekaj tednov ali celo mesecev, če zaradi tega ne moremo hoditi, če se pojavi bolečina celo v mirovanju in če se ponoči zaradi nje zbujamo, če nam kateri od udov oteče, je rdeč ali nas bolečina žge, če čutimo mravljince itd., moramo obiskati svojega zdravnika, ki nas bo napotil k specialistu revmatologu.

Specialist revmatolog ima za ugotavljanje bolezni na voljo kar nekaj metod.

• Krvni test pokaže revmatoidni faktor, kar je potrebno predvsem za diagnozo revmatoidnega artritisa.
• Radiografija pokaže morebitne spremembe na kosteh in koristi pri odkrivanju bolezni.
• Ekografija je potrebna za rekonstrukcijo popolne slike sklepov.
• Magnetna resonanca pokaže hrustanec, vezi, mišice in živce ter morebitna vnetja.
• Artroskopija omogoča, da od blizu opazujemo sklepe (sonda prodre v notranjost telesa).

Največ je degenerativnih revmatskih bolezni, sledijo vnetne, presnovne in zunajsklepne revmatske bolezni.

Med degenerativne revmatske bolezni spada artroza, ki je najpogostejše revmatsko obolenje. Hrustanec (prožno tkivo, ki v sklepih lajša gibanje kosti) ne zdrži obremenitev in se najprej tanjša, potem pa zdrobi. Obraba je največkrat posledica starosti, lahko pa tudi preobremenitve sklepov (nepravilna drža, gibi, povezani z intenzivnim športom ali poklicem, čezmerna teža). Artroza večinoma prizadene roke in hrbtenico, predvsem spodnji del hrbta in vratno hrbtenico.

Artritis spada med vnetne revmatske bolezni. Vneti sklepi so boleči, lahko tudi vroči, otekli, koža nad njimi je rdeča. Na začetku se vnetje pojavlja predvsem na prstih rok in nog, pozneje tudi na gležnjih, kolenih, komolcih in zapestjih. Sčasoma lahko sklepi postanejo negibni, zaradi česar nekaterih gibov ne moremo več delati. Veliko vlogo pri nastanku te bolezni imata dednost in okvara imunskega (obrambnega) sistema.

Protin spada med presnovne revmatske bolezni in je povezan s presnovo sečne kisline. Njeni kristalčki se nabirajo v sklepih in lahko povzročajo zelo hude bolečine. Otipamo lahko tudi zatrdline in otekline.

Tudi zunajsklepne revmatske bolezni so pogoste. Gre za vnetje mišic, kit ali vezi. Velika nadloga športnikov je na primer teniški komolec.