eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Duševno zdravje » Depresija » Depresija in koronarna bolezen

Depresija in koronarna bolezen

Kaj je koronarna bolezen?

O koronarni bolezni govorimo, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Koronarne arterije so žile, ki srcu dovajajo kri. Delna zapora teh žil povtzoča prsno bolečino (tiščanje v prsih), kar imenujemo angina pektoris. Popolna zapora koronarnih arterij pa vodi v odmrtje dela miokarda (srčne mišice), kar imenujemo miokardni infarkt (srčnomišični infarkt, srčna kap)

Med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek koronarne bolezni spada poleg visokega krvnega tlaka, povečane vrednosti holesterola, prevelike telesne mase, sladkorne bolezni, kajenja, telesne nedejavnosti in dednosti tudi depresija.

Depresija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni in hkrati neodvisni napovedni dejavnik zgodnejše umrljivosti po miokardnem infarktu.

Vedno več je dokazov, da sta depresija in koronarna bolezen (angina pektoris, srčni infarkt) tesno povezani in vplivata druga na drugo. Klinične raziskave so namreč pokazale, da je pri depresivnih bolnikih možnost, da se bodo razvile srčno-žilne bolezni, večja kot pri nedepresivnih bolnikih. Po podatkih naj bi prisotnost depresije povečala tveganje za nastanek koronarne bolezni za okoli 70 %, medtem ko naj bi npr. aktivno kajenje povečalo tveganje za približno 150 %. Tudi pri tistih bolnikih, pri katerih je srčno-žilna bolezen že razvita, je napoved slabša, če se pridruži depresija. Vpliv pa ni le enostranski, saj je tudi prisotnost koronarne bolezni povezana z večjim pojavljanjem depresije. Okoli 15 do 25 % starejših bolnikov s koronarno boleznijo ima pridruženo depresijo.

Kazalo članka