eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Bolečina » Migrena

Migrena

Sklop: Bolečina

Migrena je izredno neprijeten čutni in čustveni doživljaj za vsakega bolnika, ki je že okusil to vrsto glavobola.

Kako prepoznamo migreno?

Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki navadno bolnika popolnoma onesposobi pri njegovih vsakodnevnih opravilih ali aktivnostih. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih, in sicer je pogostost pri ženskah kar 3-krat večja kot pri moških. Prepoznamo jo po zanjo značilnih simptomih, toda pri slehernem bolniku se lahko odrazi v precej individualni obliki s samo določenimi simptomi. Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, diareja, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in hrepenenje po hrani. Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:

  • zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,
  • utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran,
  • slabosti,
  • bruhanju,
  • občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

Glavobol postane še izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri okoli 10 % bolnikov se pred napadom migrenskega glavobola pojavi avra, ki navadno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo povezano z bleščanjem pred očmi ali pojavljanjem slepih točk v vidnem polju. Redkeje se pojavi tudi zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.

Kaj sproži napad migrene?
Pri ljudeh, ki so dovzetni za migrenski glavobol, le tega lahko sproži več možnih dejavnikov. Najverjetneje so to lahko izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri dodatki k hrani (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Zdravljenje migrene
Za lajšanje blagih do zmernih glavobolov, ki niso prepogosti, so na voljo zdravila za lajšanje bolečine. Priporočljivo pa je tudi nadzorovanje stresa (skrb za redno telesno aktivnost v naravi in sprostitev) in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo napad migrene. Pri tem je v veliko pomoč vodenje dnevnika migrenskih napadov, ki lahko bolniku pomaga ugotoviti, katerih dejavnikov se velja izogibati.  
Če migreno spremljajo hudi in pogosti glavoboli, je nujno potreben posvet z zdravnikom.