eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Duševno zdravje » Nismo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi

Nismo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi

Sklop: Duševno zdravje

Nismo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi

Ste se kdaj vprašali, ali smo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi? Kadar govorimo o zdravju, ne govorimo zgolj o odsotnosti bolezni, ampak o stanju dobrega telesnega, duševnega in socialnega počutja. Zdravja torej ni brez duševnega zdravja.

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, katerega vodilna misel je tudi letos usmerjena v skrb za človekovo dostojanstvo. Čeprav se bolj ali manj zavedamo, da na naše zdravje ne vplivajo le genske predispozicije, so ljudje, ki imajo duševne težave, še vedno diskriminirani, odrinjeni, spregledani in stigmatizirani.

Glavna značilnost duševnih motenj je psihološka bolečina, ki je intenzivna, dolgotrajna in huda. Pogosto jo spremlja občutek socialne izolacije, ki ne pripomore k dobremu duševnemu zdravju. Različne življenjske situacije (npr. izguba službe, negotovost, občutki brezizhodnosti, slabšanje socialno-ekonomskega položaja) povzročajo dodaten stres, ki je lahko dejavnik tveganja za duševno zdravje. Ker duševne motnje vplivajo na zdravje posameznika in na njegovo celotno življenje, je pri zdravljenju ključna vloga družine, saj posamezniku v stiski lahko daje primerno podporo.

Depresiven je vsak dvajseti človek

Verjetno vsi kdaj doživljamo trenutke, ko se počutimo žalostno, brezvoljno, smo brez energije in veselja do dela in druženja. Gre za depresivno razpoloženje, ki pa še ni depresija, bolezen, ki je čedalje bolj razširjena v zahodnem svetu in je najpogostejša duševna motnja, zaradi katere trpi ena od šestih oseb.

Depresija se kaže na različne načine, vedno pa prizadene človeka v celoti: njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Med pogostimi telesnimi simptomi so pogosto spreminjanje razpoloženja, motnje spanja, apetita in želje po spolnosti, izguba motivacije, volje in energije, utrujenost, nezmožnost uživanja oz. hrepenenja in navdušenja, obraz brez izraza. Pojavijo se lahko tudi potrtost ali občutek notranje praznine, občutek krivde, manjvrednosti, obupa in nemoči, tesnoba s spremljajočimi znaki (bolečine v prsih, razbijanje srca, glavobol, prebavne motnje, potenje, težko dihanje, bolečine drugod po telesu), zmanjšana strpnost, izrazitejša impulzivnost in napadalnost ter motnje koncentracije in spomina.

Zaradi pomanjkanja informacij o depresiji in stigmatizacije je za posameznika in njegove svojce najtežji prvi korak, ki vodi k prepoznavanju in sprejemanju bolezni. Zato je pomembno, da oseba z depresijo razume, da to ni znak osebne slabosti ali nesposobnosti in da bolezen lahko prizadene vsakogar, ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo.

Depresije se ne da pozdraviti z dobronamernim nasvetom in z zamahom roke, premagamo jo lahko le z ustreznim zdravljenjem. Prav zato je pomembno, da ob pojavu simptomov depresije čim prej obiščemo zdravnika.