eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Spomin » Demenca: »To je tudi moja zgodba«

Demenca: »To je tudi moja zgodba«

Sklop: Spomin

Demenca: »To je tudi moja zgodba«

Kdor se je z demenco že srečal v svoji družini, ve, da gre za tek na dolge proge. Bolezen ne spremeni le bolnikovega življenja, temveč močno vpliva na celotno družino in zahteva veliko potrpežljivosti. Znanje, pozornost in velika mera ljubezni so še vedno najboljši recept za premagovanje bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba oddaljuje.

Bolnik in svojci, ki skrbijo zanj, potrebujejo veliko razumevanja in podpore

Skrb za varnost, da bolnik ne bi nevede zanetil požara, padel, poškodoval sebe ali drugih ... Vsakodnevno hranjenje, nega in dajanje zdravil ... Skrb za svojca z demenco ni omejena le na en dan, teden, mesec, zelo pogosto gre za leta. Ko bolezen napreduje, začne skrbnik, ki je velikokrat tudi sam ostarel, duševno in telesno izčrpan, izgorevati pod težo bremena.

Zato se laiki in strokovnjaki vse glasneje sprašujemo: Je demenca bolezen, ki jo lahko preprečimo, omilimo, ustavimo?

Demenco lahko omilimo z zgodnjim prepoznavanjem in začetkom zdravljenja, ko zdravila, ki so na voljo, lahko upočasnijo potek bolezni in najbolj pomagajo.

Ali veste, da ima pri zmanjšanju tveganja za demenco glavno vlogo način življenja?

Najbolje je, da že v mladosti živimo zdravo, vendar ni odločitev za to nikoli prepozna. Če se držimo priporočil, se izogibamo stresu in zmanjšujemo druge dejavnike tveganja za možganske bolezni, lahko bistveno pripomoremo k temu, da se bo Alzheimerjeva bolezen pojavila čim pozneje, v blažji obliki ali morda celo nikoli.

Z upoštevanjem nekaj preprostih ukrepov bi bilo približno tretjino manj obolelih z demenco.

Redni zdravstveni pregledi

Vse več dokazov potrjuje, da je Alzheimerjeva bolezen povezana z nekaterimi drugimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, depresija in srčno-žilne bolezni. Zato je treba te dejavnike tveganja stalno nadzorovati.

Smo, kar jemo

Demenco lahko povzročijo tudi sladkorna bolezen, zvišan holesterol in drugi dejavniki, povezani z debelostjo. Zato je pomembno vzdrževanje primerne telesne teže z zdravo hrano. Priporočljiva je uravnotežena prehrana, bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3, ki so v lososu, sardelah in oreščkih, ter veliko sadja in zelenjave. Med odsvetovanimi živili so rdeče meso in predelana živila, ki vsebujejo nasičene maščobe in jim je dodan sladkor.

Trening možganov

Da možganske celice ne zaspijo, jih je treba neprestano trenirati. Možnosti je veliko, od ugank, spletnih iger in branja pa do učenja tujih jezikov, igranja glasbenih inštrumentov ali celo ščetkanja zob z nedominantno roko.

Druženje

Človekove kognitivne sposobnosti ogroža tudi osamljenost. Pojav Alzheimerjeve bolezni je zato mogoče zmanjšati s socialnim vključevanjem – z druženjem s prijatelji, obiskovanjem različnih prireditev, muzejev in galerij ter s spremljanjem dogajanja prek medijev. Koristna so tudi potovanja in spoznavanje novih krajev in ljudi

Hrana za dušo

Poleg telesne in možganske vadbe je pomembna tudi duhovna kondicija. Kronični stres je namreč eden od glavnih dejavnikov tveganja za depresijo, ki lahko vodi v demenco. Zato so priporočljive sprostitvene vaje, meditacija, joga, masaže, aromaterapija. Tudi spanje je zelo pomembno. Spali naj bi od 6 do 7 ur na dan.

Omejitev pregreh

Koristno je prenehati kaditi in omejiti pitje alkohola. Po nekaterih raziskavah rdeče vino spodbuja delovanje možganov, a le v zmerni količini. Priporoča se največ deciliter vina na dan. Dolgotrajno in pretirano pitje alkohola pa lahko vodi v demenco.

Preprečevanje padcev

Demenca je lahko tudi posledica zmerne do hude poškodbe glave ali ponavljajočih se manjših pretresov. Najpogostejši vzrok za to so padci, ti pa so pri ljudeh, starejših od 65 let, zelo pogosti. Posebno nevarne so stopnice, neurejeno stanovanje, preproge, kopalna kad, sprehajanje po neurejenih poteh in v temi. Temu naj se starejše osebe izognejo oziroma naj poskrbijo za ustrezno zaščito.

Rekreacija

Za redno telesno aktivnost ni nikoli prepozno, vedno je koristna. Spodbuja prekrvitev, ki poskrbi za obnavljanje celic, tudi možganskih. Dovolj je že pol ure hoje na dan, koristne pa so tudi druge aerobne vaje.

Kaj dobrega lahko prinese ples

Ples ni le užitek, zabavna aktivnost. Raziskovalci so ugotovili, da lahko na ohranjanje in razvijanje možganskih sposobnosti vpliva celo bolj kot branje, reševanje križank ali druge oblike rekreacije. S plesom se lahko povečajo nevronske povezave, saj združuje več možganskih funkcij – racionalno, glasbeno, kinestetično in čustveno. Zato čim večkrat zaplešimo!

»To je tudi moja zgodba«

V septembru je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ko nas tudi prek medijev ozaveščajo o tej bolezni. 

»… vsake 3 sekunde nekdo na svetu zboli za demenco …«
»… predvideva se, da se bo do leta 2050 število bolnikov z demenco potrojilo …« 

Od življenja v starosti pričakujemo vedno več. Današnji 60-letniki ne sprejemajo dejstva, da bodo v naslednjih desetletjih morda zboleli za demenco. Veliko danes rojenih otrok bo dočakalo celo 100 let, zato je verjetnost, da bodo zboleli, še večja. Če to upoštevamo, lahko upravičeno rečemo: »To je tudi moja zgodba Zato se je vredno potruditi.