eZdravje

Nahajate se tukaj: Domov » Novice » Srce in žilje » Naj krvni tlak ne nadzoruje našega življenja

Naj krvni tlak ne nadzoruje našega življenja

Sklop: Srce in žilje

Naj krvni tlak ne nadzoruje našega življenja

Skoraj 50 odstotkov Slovencev z zvišanim krvnim tlakom se ne zaveda svoje bolezni, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Tako so izpostavljeni velikemu tveganju, da bodo doživeli možgansko kap ali srčni infarkt.

Star pregovor pravi, da resnica boli. Nekatere stvari res niso prijetne in bi nam bilo bolj všeč, če jih sploh ne bi izvedeli. Na žalost pa tako zatiskanje oči ni vedno dobro. Velikokrat je namreč prav, da nekaj vemo, čeprav ni prijetno. Podobno je pri zvišanem krvnem tlaku – dokler zanj ne vemo, smo čisto zadovoljni, ker ne boli in ne povzroča težav. Šele ko nam zdravnik pove, da je naš krvni tlak zvišan, nas ta resnica »zaboli«.

Poznaj svoj krvni tlak

Svetovna liga za hipertenzijo poudarja, da je treba vrednosti svojega krvnega tlaka poznati in nadzorovati, zato je pomembno, da ga redno merimo. Da bi javnost ozavestili o nevarnosti zvišanega krvnega tlaka, bodo maja zaznamovali že 17. svetovni dan hipertenzije, tokrat pod geslom Poznaj svoj krvni tlak.

Običajno ni nevarno, če izmerjena vrednost krvnega tlaka enkrat velika. Če pa precej odstopa od običajnih meritev, je treba meritev ponoviti. Bolj kot posamezna meritev krvnega tlaka pa je pomembno kot povprečje meritev v daljšem času. Če so vrednosti krvnega tlaka povečane, je potreben posvet z izbranim zdravnikom.

Zvišan krvni tlak je zelo pogosta bolezen, pojavlja se pri več kot polovici odraslih prebivalcev Slovenije. Ker pri večini ne povzroča posebnih težav oz. so simptomi težko opazni, mu pravimo tudi tihi ubijalec. Prve težave so neznačilne, zato se zaradi njih le redko odpravimo k zdravniku. Med prve simptome spadajo občasni jutranji zatilni glavoboli, vrtoglavica, šumenje v ušesih, živčnost, moteno spanje. Vse to je lahko tudi posledica preobremenjenosti ali stresnega življenja, ki je danes vse prepogosto.

Visoko je nevarno

Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in svetu vodilna zdravstvena težava in pogost vzrok za prezgodnjo umrljivost. V Sloveniji kronične bolezni povzročijo 70 odstotkov vseh smrti, na prvem mestu med vzroki pa so bolezni srca in žilja. Po uradni oceni je v Sloveniji vsako leto okoli 5000 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. 700 jih umre pred prihodom v bolnišnico. Med dejavniki tveganja za prezgodnji razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni ima osrednje mesto nezdrav življenjski slog – nezdravo prehranjevanje, telesna nedejavnost, kajenje, tvegano uživanje alkohola in psihosocialni stres. Zaradi tega se lahko razvijejo številni drugi dejavniki tveganja, na primer zvišan krvni tlak (hipertenzija).

Pogosto se prve resne težave in simptomi pojavijo šele, ko bolezen že nekaj časa traja, takrat pa so organi lahko že tako okvarjeni, da posledic ni več mogoče popraviti in so lahko celo usodne. Študije so dokazale, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek angine pektoris trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom.

Samo v Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena preprečevanja bolezni. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.

Zvišan krvni tlak je v svetu drugi najpogostejši vzrok za kronično ledvično bolezen. Pogosto se pojavi med potekom ledvične bolezni, torej je lahko tudi njena posledica. Zelo visok in neurejen krvni tlak je lahko vzrok končne ledvične odpovedi, zaradi katere je potrebno nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditvijo ledvic.

NADZOR IN ZDRAVLJENJE VISOKEGA KRVNEGA TLAKA

Kadar nas kaj boli, večinoma kmalu posežemo po protibolečinskih zdravilih, saj želimo, da bi bolečina hitro minila. Žal pa nas pri visokem krvnem tlaku bolečina ne opozarja, večina bolnikov se počuti dobro. Prav zato bolezen marsikdaj ostaja prikrita in nevarna spremljevalka, kater imenujemo tudi tihi ubijalec. Dobra novica pa je, da lahko zvišan krvni tlak s sodobnimi zdravili in z bolnikovim sodelovanjem uspešno zdravimo. Če jih redno jemljemo, dokazano zmanjšajo možnost za srčno-žilne zaplete in s tem preprečijo najhujše. Predpisane odmerke moramo jemati redno, do konca življenja. Mag. Jana Brguljan - Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo, poudarja:

»Za zdravljenje arterijske hipertenzije največkrat uporabljamo zdravila, ki imajo podaljšan učinek, da bi jih bolnik lahko jemal le enkrat na dan in bi bilo jemanje zanj čim bolj enostavno in ga ne bi obremenjevalo pri vsakodnevnih aktivnostih. Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se število tablet lahko zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. Zato imamo na voljo fiksne kombinacije zdravil, kjer sta v eni tableti združeni dve zdravili ali celo tri, kar zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi bolnikovo sodelovanje boljše. Seveda opažamo, da se ljudje bojijo neželenih učinkov zdravil in predvsem tega, kako bo dolgoletno jemanje vplivalo na njihova jetra in ledvice. Zato je prav, da se z zdravnikom pogovorijo o načinu nadzorovanja hipertenzije ter o koristih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. V ambulanti se velikokrat srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam po preživetem dogodku, npr. po srčnem infarktu ali možganski kapi, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena.«

Nobeno zdravilo ne pomaga, če ga človek ne vzame. Zdravniki vse pogosteje opažajo, da je adherenca (zavzetost za zdravljenje) zelo slaba. Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., s Katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani pojasnjuje:

»Pravilno in redno jemanje zdravil v daljšem obdobju, z upoštevanjem bolnikove aktivne vloge, imenujemo adherenca. Dejavnike, ki vplivajo nanjo, lahko razdelimo na tiste, ki so povezani z boleznijo, bolnikom, zdravnikom in sistemom zdravstvenega varstva.

  • Adherenca je boljša pri kroničnih boleznih, ki jih bolnik občuti kot bolj ogrožajoče in pri katerih zdravljenje zmanjša simptome. Arterijska hipertenzija večini bolnikov ne dela težav, zato je ne občutijo kot posebno ogrožajoče, kar je gotovo eden od pomembnih dejavnikov, ki zmanjšujejo adherenco.
  • Med dejavniki, ki jih bolniki navajajo kot razlog slabe adherence, so pozabljivost, dvom o koristnosti jemanja zdravil, zavestno izpuščanje odmerkov zdravil, pomanjkanje informacij in čustveni razlogi. Dvom o koristnosti jemanja zdravil in neželeni učinki zdravil bistveno pripomorejo k nesodelovanju pri zdravljenju.

Dober in odkrit odnos med bolnikom in zdravnikom, ki temelji na zaupanju, bistveno pripomore k prepoznanju slabe adherence in dejavnikov, ki jo omejujejo.«

Če želimo izvedeti, kako visok je naš krvni tlak, si ga moramo izmeriti. Zavedati se moramo, da je s pravočasnim diagnosticiranjem in zdravljenjem verjetnost bolezenskih zapletov manjša, naša življenjska doba pa daljša. Cilj zdravljenja je krvni tlak pod 140/90 mm Hg, pri bolnikih s sladkorno boleznijo pa pod 140/85 mm Hg. Le s takim krvnim tlakom in z nadzorom drugih dejavnikov tveganja (kot sta zvišan holesterol in krvni sladkor) bomo lahko preprečili okvare srca, žil in ledvic ter zmanjšali možnost za usodne dogodke, ki lahko vodijo v smrt.