Približno tretjina odraslih v Sloveniji živi s hipertenzijo (zvišanim krvnim tlakom). S starostjo je pojavnost še večja, saj se po 60. letu več kot polovica ljudi sooči z njo. V zadnjih letih se je zavedanje o pomembnosti poznavanja vrednosti krvnega tlaka povečalo, k čemur so pripomogle tudi vsakoletne akcije merjenja krvnega tlaka, ki v maju […]

Četudi vaš krvni tlak ob zadnjih meritvah ni bil zvišan, ne pomeni, da vam ga ni treba spremljati, saj je lahko zvišan, ne da bi za to vedeli. Pogostost zvišanega krvnega tlaka se namreč povečuje s starostjo. Po 60. letu ga ima kar polovica ljudi. Za pravilno določitev vrednosti krvnega tlaka so ključne pravilne meritve […]

Zvišan krvni tlak lahko imate, ne da bi za to sploh vedeli. Za poznavanje svojih vrednosti zadošča že preprosta meritev. Prisluhnite nasvetu podpredsednice Združenja za hipertenzijo doc. dr. Jani Brguljan Hitij, ki svetuje kako pogosto je potrebno meriti krvni tlak. Če poznate svoje vrednosti krvnega tlaka, je to vaša prednost, saj lahko ukrepate dovolj zgodaj, […]

V Sloveniji ima skoraj polovica odraslih zvišan krvni tlak (hipertenzijo). Mnogi sploh ne vedo, da je njihov krvni tlak previsok, ali pa stanja ne jemljejo dovolj resno in so tako dolgotrajno izpostavljeni škodljivim učinkom. Le z rednimi meritvami namreč lahko pripomoremo k njegovemu hitrejšemu prepoznavanju in s tem k zdravljenju. Krvni tlak je sila, s katero kri […]

V širši javnosti kroži o krvnem tlaku veliko mitov in govoric, za katere pogosto ne vemo, ali držijo ali ne. Kaj je res in kaj ni, boste izvedeli v pogovoru s strokovnjakinjo. Da boste lahko pravilno skrbeli za svoje zdravje, bomo odgovorili na vprašanja, kot so: Ali malo zvišan krvni tlak pomeni tveganje? Koliko je […]

Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano in prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu. V ambulantah se z arterijsko hipertenzijo srečujemo zelo pogosto. V Sloveniji smo že leta 2010 ob pregledu reprezentativnega […]

Zdravniki že nekaj let opozarjajo na povečevanje števila bolnikov, ki prenehajo jemati zdravila za zniževanje zvišanega holesterola – statine. V medijih so objavljene številne zgodbe o tem, da statini ne delujejo, da bolniku ne prinašajo koristi, imajo hude neželene učinke. Bolnik, ki mu zdravnik predpiše zdravljenje s statinom, se tako znajde pred veliko dilemo – kaj je res in kaj ni?

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek »tihi ubijalec«, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo. Če ni zdravljena, lahko povzroči zelo resne posledice, na primer srčni infarkt, možgansko kap ter odpoved srca in ledvic. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi.

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, vsaki dve uri jo doživi nov bolnik. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Zato ji posebno pozornost namenjamo 29. oktobra, ko je svetovni dan možganske kapi.

S številkami smo obkroženi ves čas. Nekatere dobro poznamo, saj jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, na primer če želimo dvigniti denar na bankomatu. Spomnimo se jih tudi ob praznovanju obletnic. Nekatere pa so za nas celo življenjsko pomembne, zato je ključno, da jih poznamo. Med take številke spadajo tudi vrednosti našega krvnega tlaka.

Zvišan krvni tlak je eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, zato je pomembno, da poznate vrednost svojega krvnega tlaka.

Ko izmerimo zvišan krvni tlak ali laboratorijski izvidi pokažejo zvišan holesterol in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti.

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije.

Ko izmerimo zvišan krvni tlak ali laboratorijski izvidi pokažejo zvišan holesterol in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti.

Zdravo srce udari od 60- do 100-krat na minuto, 100.000-krat na dan, 36.500.000-krat na leto. Srce odraslega človeka vsak dan prečrpa od 6000 do 7000 litrov krvi in nas s tem ohranja pri življenju. Tega se pogosto ne zavedamo, dokler se ne soočimo s prvimi tegobami zaradi bolezni srca in žilja.

Številke predstavljajo pomemben del našega vsakdana. Tudi kadar se sprašujemo o lastnem zdravju, se vse začne in konča pri številkah. Eno od najpogostejših kroničnih zdravstvenih stanj, ki prizadene od 25 % do 30 % celotne svetovne populacije, je zvišan krvni tlak, ki je prav tako definiran s številkama.

Zvišan krvni tlak (hipertenzija) je najpogostejša bolezen srca in žilja ter predstavlja epidemijo sodobnega sveta. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, ko je višji od 140/90 mm Hg. Čeprav navadno ne povzroča težav, je zdravljenje zelo pomembno.

Hipertenzija je drug izraz za visok krvni tlak. Ob svetovnem dnevu arterijske hipertenzije (17. maj), namenjenem ozaveščanju o tej kronični bolezni, želi Svetovno združenje za hipertenzijo opozoriti na povezanost zdravega krvnega tlaka in zdravega srčnega utripa.

Svetovni dan zdravja je vsako leto 7. aprila, ko je obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (ustanovljena leta 1948). Čeprav je visokemu krvnemu tlaku posvečen svetovni dan hipertenzije (17. maj), je temu »tihemu ubijalcu« občasno posvečen tudi svetovni dan zdravja.

Pogostnost visokega krvnega tlaka s starostjo narašča Srčno-žilne bolezni so po vsem svetu vodilni vzrok smrti pri ljudeh, starejših od 65 let. Epidemiološke raziskave v razvitih državah kažejo upadanje števila srčnih infarktov in možganskih kapi pri starejših ljudeh. To je temelj za optimističen pogled v prihodnost, saj so ugotovili, da je pri tej populaciji zdrav […]

Skrb za zdrav način življenja, lastno zdravje in zdravje srca se začne v najzgodnejših letih, v krogu družine, nadaljuje se v vrtcu in šoli, traja pa vse življenje.

Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) spada med najpogostejše bolezni sodobnega človeka. Bolnikom lahko dolgo časa ne povzroča nobenih težav, zato ga večina sploh ne čuti. Ker so prve težave večinoma neznačilne, jih bolniki pogosto zanemarijo.

Pomembno je, da si vsaj občasno izmerimo krvni tlak in vemo, kolikšne so njegove vrednosti.

Merjenje in spremljanje krvnega tlaka doma ima več prednosti. Je tudi edini način preverjanja, ali zdravila in spremembe življenjskega sloga učinkujejo.

Zvišan krvni tlak nastopi neopazno in na začetku ne povzroča nobenih značilnih znakov. Prve resne težave se pojavijo šele, ko bolezen že nekaj časa traja in tiho škoduje predvsem srcu, možganom, ledvicam in očem. Zato je pomembno, da si vsaj občasno izmerimo krvni tlak. Priložnost za to je tudi na prireditvah ob svetovnem dnevu hipertenzije.

Z zdravim načinom življenja lahko znižamo previsok krvni tlak. S tem zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov (npr. za možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic) in izboljšamo učinkovitost zdravljenja z zdravili.

Manjša dnevna količina zaužite soli bistveno zmanjša verjetnost za srčno kap in srčni napad, so ugotovili strokovnjaki iz St. George’s Hospital Medical School.

Nestrpnost, sovražnost in tekmovalnost povečujejo verjetnost za koronarno bolezen. Novejša raziskava je potrdila, da nestrpnost in sovražnost povečujeta tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka pri mlajših odraslih.