Trajanje prehladnega obdobja je precej spremenljivo. Nanj lahko vpliva hladno vreme, zaradi katerega smo raje v zaprtih prostorih, kar še povečuje možnost prenašanja virusov. Sicer pa se lahko prehladimo kadarkoli med letom. Zaradi slabe odpornosti najpogosteje zbolijo otroci, tudi do 10-krat na leto, zato je pogostost prehladov v družinah z majhnimi otroki največja. Odrasli zbolimo do 4-krat na leto.

Kaj je prehlad in kaj ga povzroča?

Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal. Povzroča ga veliko virusov, ki se prek kapljic, ki jih bolnik izloča pri kihanju in kašljanju, zelo hitro naselijo na predmetih in tam preživijo več ur. Do okužbe pride, ko se z okuženimi rokami dotaknemo nosu ali oči. Virusi zelo hitro potujejo z okuženega mesta skozi nosnici ali solzovod proti žrelu in tam povzročijo vnetje, ki ga bolnik občuti kot bolečino ali oteženo požiranje. Po dnevu ali dveh ju nadomesti povečan izcedek iz nosu, ki sčasoma postaja vse gostejši, kar povzroči zamašenost nosu. Proti koncu prehladnega obolenja, ki običajno traja teden dni, se pojavi še kašelj, ki je najprej suh in dražeč. Prehlad lahko spremljata tudi glavobol in rahlo zvišana telesna temperatura, ki je pogostejša pri otrocih. Navadno je prisotnih več simptomov hkrati.

Kako olajšamo težave, ki spremljajo prehlad?

Za zaščito pred prehladom zelo veliko storimo že z rednim umivanjem rok z milom in toplo vodo, saj s tem preprečujemo okužbo in raznašanje virusov. Če pa nas prehlad vseeno doleti, lahko težave lajšamo z zdravili, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Ker je prehlad virusno obolenje, antibiotiki niso učinkoviti. Zdravnik jih predpiše le, če pride še do bakterijske okužbe.

Vnetje in bolečine v žrelu

Pri vnetju žrela in ustne votline so nepogrešljiva zdravila z učinkom na žrelo. Največkrat so v obliki pastil, ki jih počasi raztopimo v ustih. Učinkovita so predvsem pri začetnih okužbah, saj preprečujejo razvoj hujših bakterijskih obolenj, hkrati pa olajšajo požiranje in odpravijo bolečino v žrelu. Pri hujših okužbah, ki jih spremljajo visoka vročina, glavobol in bruhanje, je potreben posvet z zdravnikom, še posebno, če se po 3 dneh stanje ne izboljša.

Kašelj

Pri produktivnem kašlju je priporočljivo piti zadosti tekočine in vzdrževati ustrezno vlažnost zraka. Pomagamo si lahko tudi z ekspektoransi, ki gosto sluz utekočinijo in tako olajšajo njeno izkašljevanje. Pri suhem in dražečem kašlju se sluz ne izloča, zato kašelj ne opravlja svoje naloge, ampak bolnika le izčrpava. Priporočljiva so zdravila, ki kašelj blažijo. Samozdravljenje suhega kašlja lahko traja 5 do 7 dni. Če po tem času ne mine, je potreben posvet z zdravnikom.

Glavobol, zvišana telesna temperatur

Pri glavobolu, bolečini v mišicah in sklepih ter zvišani telesni temperaturi telo poleg počitka potrebuje veliko tekočine. Težave lahko lajšamo še z zdravili proti bolečinam, ki navadno znižajo tudi zvišano telesno temperaturo. Samozdravljenje lahko traja do 5 dni pri odraslih in do 3 dni pri otrocih. Če v tem času težave ne minejo, je nujen posvet z zdravnikom.

Več prehladnih simptomov hkrati

Prehlad lahko hkrati spremlja več simptomov. Takrat je smiselno vzeti zdravilo, ki zniža zvišano telesno temperaturo in ublaži bolečine, hkrati pa zmanjša izcedek iz nosu, odmaši zamašen nos ter zavre nastanek suhega kašlja. Samozdravljenje lahko traja do 5 dni. Če se simptomi v tem času ne izboljšajo, je potreben obisk pri zdravniku.

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.