eptember je mesec, ko »praznuje« srce. Na svetovni dan srca nas Svetovna zveza za srce poziva, naj s skrbjo za zdravje srca preprečimo bolezni srca in žilja. Tako nas spodbuja, da skušamo preprečevati nastanek teh bolezni oziroma vplivati, da se pojavijo čim kasneje.

ZA ZDRAVJE SVOJEGA SRCA SMO ODGOVORNI SAMI, A SE NA ŽALOST TEGA ZAVEMO ŠELE, KO ZDRAVJE IZGUBIMO.

Srce bo zdravo, če bomo začeli na življenje gledati kot na vrednoto, kar pomeni tudi to, da ne bomo ignorirali zvišanega holesterola LDL. Zdi se namreč, da ljudje zanemarjamo tega tihega spremljevalca, ki lahko kaj hitro postane tihi ubijalec.

KDAJ GOVORIMO O ZVIŠANEM HOLESTEROLU?

O zvišanem holesterolu govorimo, ko je holesterola v obliki delcev LDL preveč. Zato se začne odlagati v žilni steni in povzroča nastajanje aterosklerotičnih leh.

Vzroki za to so različni:

• prirojene motnje v presnovi maščob,
• razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice).

Poleg dedne nagnjenosti so pomembne tudi nezdrave življenjske navade (npr. mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje).

Posledica zvišanega holesterola so različne aterosklerotične bolezni. O tem, kako poteka ta proces in kako je mogoče povezati holesterol, aterosklerozo in srčno-žilne dogodke, smo povprašali prof. dr. Boruta Juga, dr. med., specialista kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike v UKC Ljubljana in predavatelja na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

»Veljavne teorije govorijo, da holesterolski oziroma lipoproteinski delci, ki vsebujejo veliko slabega holesterola LDL, prodrejo v žilno steno, se tam kopičijo in sprožijo proces ateroskleroze z nastajanjem vnetja, maščobnih oblog in naraščanjem plaka v žilni svetlini. Skratka, žilna stena je – pri nekaterih bolj, pri drugih manj – dovzetna za vdor maščob v obliki holesterola LDL, ki oksidira in sproži vnetje v žilni steni, ta pa reagira in se s kopičenjem plaka oži. Zožitev lahko povzroči določene simptome in slabšo prekrvljenost organov. Plak je lahko tudi nestabilen, se razpoči, nenadoma zapre žilo in povzroči odmrtje organa, ki ga prehranjuje – možganov v primeru možganske kapi, srca v primeru srčnega infarkta, noge v primeru periferne ateroskleroze (gangrena) ali pa kateregakoli drugega organa. Tu se kaže neposredna povezava med holesterolom in aterosklerozo, ki je časovno sorazmerno dolga, govorimo o desetletjih. Osebe z višjim holesterolom te težave lahko utrpijo bistveno prej. Vsi, ki se neposredno ukvarjamo s temi stvarmi in vsak dan gledamo neposredno povezavo med vrednostjo holesterola in naplastitvijo žil, pač ne moremo reči, da je holesterol lahko dober.«

Zaradi tveganja za srčno-žilne zaplete je nujno, da vsak pozna vrednosti svojega holesterola. Pa jih res?

Pri posameznikih brez znane bolezni srca in žilja velja pravilo 5-3-2-1:

• skupni holesterol pod 5 mmol/l,
• holesterol LDL pod 3 mmol/l,
• trigliceridi pod 2 mmol/l,
• holesterol HDL nad 1 mmol/l.

KAKO POGOSTO BI MORAL VREDNOSTI HOLESTEROLA KONTROLIRATI ZDRAV ČLOVEK IN KAKO POGOSTO TISTI, PRI KATEREM JE ZVIŠAN HOLESTEROL ŽE POTRJEN?

Za osebe, starejše od 35 let, je priporočljivo merjenje vsaj enkrat na 5 let, osebe, pri katerih so vrednosti nad priporočenimi, pa morajo na kontrolo enkrat na leto.

POZNAVANJE VREDNOSTI HOLESTEROLA LDL IN PRAVOČASNO UKREPANJE JE ZELO POMEMBNO

Zvišan holesterol LDL nas ne opozori z bolečino, ki je signal, da je treba ukrepati. Tudi ko se že razvije ateroskleroza, bolniki ne čutijo nobene bolečine.

Zato je pomembno, da poslušamo svoje srce, prepoznamo morebitne simptome in ne odlašamo z obiskom pri zdravniku.

Vsako srce ima svojo zgodbo, zato pomagajmo svojemu, da bo še dolgo bilo. Tudi tako, da poznamo vrednosti svojega holesterola in ukrepamo, ko je še čas.