Vitamin D je ključen za moč kosti in mišic ter učinkovit imunski sistem. V Sloveniji ga lahko naravno tvorimo le od konca aprila do septembra, ko je v sončni svetlobi dovolj UVB-žarkov. Pozimi pa večina prebivalcev trpi za pomanjkanjem tega vitamina, zato je sporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje jasno: dodajanje vitamina D je od oktobra do aprila priporočljivo za vse. Še posebej pa poudarjajo pomen dodajanja pri starejših, nosečnicah in doječih materah ter otrocih in mladostnikih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je skupaj s široko skupino strokovnjakov različnih specialnosti pod vodstvom endokrinologinje prof. dr. Marije Pfeifer, dr. med., specialistke interne medicine, pripravil prve slovenske smernice za nadomeščanje vitamina D. Objavljene so bile decembra 2025.

Raziskave kažejo, da ima v Sloveniji pozimi 80 odstotkov odraslih premalo vitamina D, 40 odstotkov pa hudo pomanjkanje. V domovih za starejše je stanje še slabše – tam ima lahko polovica ljudi hudo pomanjkanje celo poleti.

Kakšne so posledice pomanjkanja vitamina D?

Pomanjkanje vitamina D povezujemo s kroničnimi in akutnimi bolezenskimi stanji. Med njimi sta rahitis in osteomalacija (mehkejše in bolj krhke kosti), katerih pojavnost v razvitem svetu ponovno narašča. Pomanjkanje prispeva tudi k osteoporozi, pogostejšim akutnim okužbam dihal, različnim avtoimunskim boleznim, večji umrljivosti zaradi raka in večji splošni umrljivosti.

Kdo bi moral jemati vitamin D?

Strokovnjaki v smernicah priporočajo dodajanje vitamina D od oktobra do aprila vsem, saj v tem času UVB-sevanje ni dovolj močno, da bi naše telo samo tvorilo dovolj tega vitamina. Nekatere skupine pa zaradi večjega tveganja potrebujejo več pozornosti:

1. Starejši od 65 let, ker je tvorba vitamina D v koži pri njih bistveno manj učinkovita, in tisti, ki večino dneva preživijo v zaprtih prostorih.
2. Nosečnice in doječe matere, kerimajo zaradi razvoja ploda in dojenja povečane potrebe po vitaminu D.
3. Otroci in mladostniki, kerimajo zaradi sodobnega življenjskega sloga (premalo gibanja na prostem) pogosto pomanjkanje vitamina D v obdobju rasti, ko se pridobi največ kostne mase.
4. Osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo, ker se vitamin D kopiči v maščobnem tkivu in je manj dostopen za presnovo, zato potrebujejo dvojne odmerke.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Priporočeni odmerki za normalno prehranjene zdrave posameznike v Sloveniji (indeks telesne mase manj kot 25 pri odraslih, otroci manj kot 95 percentilov) so različni.

• otroci, stari 1 do 13 let: 600 do 800 i. e. od oktobra do aprila;
• mladostniki in odrasli, stari 13 do 65 let: 800 do 1000 i. e. od oktobra do aprila;
• starejši od 65 let: 1000 do 2000 i. e. vse leto;
• nosečnice in doječe matere: 800 do 1000 i. e. pred nosečnostjo, med njo in ves čas dojenja.

Osebe s čezmerno telesno maso naj jemljejo dvojni priporočeni odmerek za njihovo starost.

Kateri izdelek izbrati?

Nove smernice poleg jasnih priporočil glede odmerkov za vse starostne skupine prinašajo tudi priporočilo glede izbire izdelka z vitaminom D.

Pripravki z vitaminom D, ki so registrirani kot zdravila, imajo stalen nadzor v procesu proizvodnje in njihovo trženje opredeljuje stroga zakonodaja. Zato so bolj zaupanja vredni glede vsebnosti deklarirane količine vitamina D in kakovosti in tako primernejši za uporabnike kot prehranska dopolnila.

– Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D

Edini vitamin D₃ kot zdravilo brez recepta je Vitamin D3 Krka

Literatura
Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D [citirano 2. 12. 2025]. Na voljo na https://nijz.si/publikacije/smernice-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.