S srcem za vsako srce se glasi geslo letošnjega svetovnega dneva srca, ki je tradicionalno septembra. Spodbuja nas k razmišljanju o srčno-žilnih boleznih ter k pravočasnemu ukrepanju. Do bolezni srca lahko privede veliko dejavnikov tveganja, med drugim zvišan holesterol, ki je eden od najnevarnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete. Imata ga dve tretjini odraslih prebivalcev […]

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni, zato se zmanjša premer žil, s tem pa tudi pretok krvi skozi žile. Žile se lahko celo popolnoma zamašijo, kar lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) dela ali celo vse noge.

Ljudje se premalo zavedamo, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in so lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.

Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Srčni infarkt lahko prepoznamo po stiskajoči oziroma pekoči bolečini v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa.